Več kot 700 prostovoljcev skrbi za obnovo kraških gozdov
Pri obnovi pogorelih gozdov na Krasu so danes pomagali številni prostovoljci iz vse Slovenije. Več kot 350 zaposlenih iz številnih podjetij, dijakov in drugih je sadilo drevesa na območjih, ki so bila v požaru poleti 2022 najbolj prizadeta. Gozd bodo obnavljali tudi jutri, ko organizatorji pričakujejo prav toliko prostovoljcev, kar pomeni, da bo ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 700 prostovoljcev.
RENČE > Zavod za gozdove Slovenije je po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije pripravil načrt sanacije. Zajeten del gozda so do danes že obnovili. V dveh letih so obnovili 232 hektarjev pogorišča. Na več kot 46 hektarjih so posadili sadike, na 135 hektarjih so posejali seme, na 51 hektarjih pa so posadili želod. Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo območja, kjer je rastje tako hudo poškodovano, da se gozd in z njim povezan habitat za živali sam ne bo mogel obnoviti.
Posadili bodo 20.000 sadik
Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije so tako v začetku tedna že sadili zaposleni iz Zavarovalne skupine Sava ter Radenske, danes in jutri pa prostovoljce iz vse Slovenije čaka 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrasta cer in puhasti hrast, lipovec in koprivovec. S tem bodo pomagali obnoviti gozd na območju Fajtega hriba v občini Renče - Vogrsko in v okolici Cerja v občini Miren-Kostanjevica, na skupno desetih hektarih. Do pomladi nameravajo na Krasu posaditi 32.000 sadik in posejati okoli 300 kilogramov semena maklena in lipe. Denar za nakup so zagotovili iz državnega proračuna in donacij podjetij.
Pred začetkom del je prostovoljce nagovoril župan Občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon, ki je vsako leto znova navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj čas in delo za to, da bo Kras nekoč spet obdan z gozdom.
Vrnili bodo avtohtone sorte
Pomočnik direktorja in strokovni vodja Zavoda za gozdove Slovenije dr. Aleš Poljanec je poudaril, da je treba čim prej obnoviti najbolj poškodovane površine, da se prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. “Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razraščanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem času. Na tak način bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh območjih že uspevale.”
Direktorica Javnega zavoda Miren Kras mag. Ariana Durnik izpostavlja dolgoročna partnerstva s podjetji in izobraževalnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto: “Ključnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega habitata dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zaključimo samo v tesnem sodelovanju med številnimi deležniki.”
