V taktilni galeriji tudi pripomočki, ki so slepim in slabovidnim pomagali pri branju in pisanju (FOTO)
Branje in pisanje sta osnova za učenje, toda za mnoge, tudi slepe in slabovidne, ni bilo vedno tako. V taktilni galeriji so razstavo Umetnost onkraj vidnega v Kromberku dopolnili z gostujočo začasno razstavo Pismenost slepih, z uporabo brajice in zvoka, ki je del stalne muzejske razstave v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne (KSS) v Ljubljani.
Brajev pisalni stroj
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaKROMBERK • Številni izumi so v zadnjih dveh stoletjih prinesli veliko spremembo tudi na tem področju. S stalno muzejsko razstavo Slepopisje od točkopisa do e-bralca želijo v KSS prikazati, kako so slepi skozi čas brali in pisali ter kako so se s pridobljenim znanjem uveljavljali na različnih področjih družbenega življenja.
Brajeva knjiga
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaPoslej je mogoče tudi v taktilni galeriji spoznati nekatere naprave, pripomočke in orodja, ki so slepim in slabovidnim pomagali v preteklosti, nekateri pa imajo to vlogo še danes.
Brajeva tablica iz druge polovice 20. stoletja
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaPoleg umetniških del lahko obiskovalci do maja spoznajo tudi nekaj osnovnih pripomočkov, kot je brajeva tablica iz druge polovice 20. stoletja, na katero se piše od desne proti levi.
Brajeva vrstica
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaRazstavljena je tudi pisalka za pisanje na brajevo tablico, ki jo je uporabnik Ivan dobil skupaj s tablico v Zavodu za slepe po koncu druge svetovne vojne, se z njo učil pisati, v zreli dobi do leta 2015 pa si delal zapiske.
Dvosledni mono kasetofon na avdiokaseto
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaBrajeve pisalne stroje so slepi uporabljali že od leta 1919 v prvem Zavodu za slepe v jubljani. Nanje se tipka s šestimi prsti, palca pa služita za pritiskanje preslednice.
Električni pisalni stroj iz druge polovice 20. stoletja
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaMed razstavljenimi redkimi predmeti je knjiga v brajici za učenje violine iz leta 1948, ki je služila glasbenemu pouku vse do leta 2002. Dvosledni monokasetofon so uporabljali predvsem slepi študentje in dijaki za poslušanje učne snovi, vgrajen mikrofon pa jim je omogočal izdelavo lastnih posnetkov.
Kolutni magnetofon
Foto: Taktilna Galerija Nova GoricaNa razstavo je prav tako umeščen kolutni magnetofon, eden prvih magnetofonov na Slovenskem po drugi svetovni vojni.