V Novi Gorici odprli prvo varno sobo za uživanje drog v regiji

Goriška
, posodobljeno:

Po desetletjih prizadevanj številnih deležnikov na področju drog in zasvojenosti je tudi v Sloveniji prišel čas, da se najranljivejšim uporabnikom drog omogoči prostor in možnost zmanjševanja tveganj. V Novi Gorici so včeraj s posebnim programom odprli prvo varno sobo v Sloveniji. V njej bodo lahko odvisniki v nadzorovanih in varnih pogojih uporabili prepovedane substance. Ob varni sobi v Atenah je novogoriška druga na Balkanu.

V Novi Gorici so danes v okviru programa Goriška varna soba 
odprli prvo varno sobo za uživanje drog.
V Novi Gorici so danes v okviru programa Goriška varna soba odprli prvo varno sobo za uživanje drog.Mitja Marussig

NOVA GORICA > Varna soba je sestavljena iz treh manjših povezanih prostorov. Najprej uporabnik vstopi v prvega, kjer ga pričakata socialna delavka in medicinska sestra. Ti poskrbita za čistočo, se pogovorita o izvedbi in se prepričata, da je oseba za nov odmerek pripravljena. Nato ima uporabnik na izbiro dve sobi, ena je za injeciranje, kjer sta dve mizi, druga za njuhanje oziroma, kot temu pravijo v žargonu, snifanje, ter za kajenje. Iz obeh prostorov se je mogoče avdiovizualno pogovarjati z delavkama, med sobami so okna, vse je transparentno. Prostori so na voljo vsak dan med 8. in 15. uro, dolgoročni cilj pa je, da bi bili odprti neprestano.

To, da smo prvo varno sobo dobili prav v Novi Gorici, še ne pomeni, da imamo tu največji problem s prepovedanimi substancami. Po besedah predstavnice ministrstva za zdravje Lidije Kristančič je varna soba tu po zaslugi edinstveno dobrega sodelovanja vseh vpletenih. “Že takoj je bilo vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje med mestno občino, Zdravstvenim domom Nova Gorica in društvom ŠENT. Po kazenskem zakoniku mora biti varna soba pod okriljem javnega zdravstva. Medicinska sestra, ki dela v sobi, je formalno zaposlena v zdravstvenem domu. To je osnova, da se vse skupaj lahko začne. Zelo pomembno je tudi, da je lokalna policija kot restriktivni organ program razumela in lahko varna soba končno zaživi,” je dejala Kristančič.

Zakaj se je čez dan toliko ponavljala beseda končno, pa najbolj vedo uporabniki prepovedanih substanc. Robert je odvisnik že več desetletij. “S tem smo 30 let prepozni, ampak v redu, zdaj smo jo dobili in je že prav, da obstaja. A danes se heroina sploh ne najde več. V 'heroinu' je deset odstotkov čistega heroina, vse ostalo so neke mešanice. Težava je, da ga je nadomestil metamfetamin, ki ga je tu zelo veliko in je za človeka neprimerno škodljivejši. Sterilnost konzumiranja zame ni več največji problem. Sam varne sobe ne bom uporabljal, saj imam stanovanje. Uporabljali jo bodo predvsem brezdomci,” je povedal Robert.

Da bi varne sobe v preteklosti potrebovali še bolj kot danes, se strinja tudi strokovni vodja Goriške varne sobe Luka Mrak. “To je velik korak naprej, a je hkrati že skoraj preteklost. Če bi želeli dejansko reševati problem odvajanja, bi denimo potrebovali heroin na recept. To preverjeno deluje. Zavedati se je treba, da si mečemo pesek v oči, ko govorimo, da si oblasti želijo izkoreniniti mamila. Trg ilegalnih drog je neverjetno dobičkonosen in morda celo najbolj stabilen med vsemi trgi. Toliko denarja kroži, da je to marsikomu v interesu, tudi političnim elitam. Resen interes za prekinitev tega trga dejansko ne obstaja,” je kritičen Mrak. Ob tem opozarja tudi na dejstvo, da se mnogi ne zavedajo, kako razširjena je uporaba drog. “Večina ljudi zaradi drog nima nobenih težav. Majhen del ljudi ima določene težave, ampak normalno funkcionira. Je pa zelo majhen krog ljudi, ki ima ogromne težave z drogo - ti so naši potencialni uporabniki. Ljudje, izločeni iz drugih družbenih procesov, nimajo družine in strehe nad glavo. Tem želimo pomagati, njim je to namenjeno, oni so najbolj ranljivi in potrebujejo pomoč,” je še dodal Mrak.