V Anhovem nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji

ANHOVO > Predsednik uprave Alpacem Cementa Tomaž Vuk poudarja, da "projekt predstavlja pomemben korak k trajnostni preobrazbi industrijskega območja Anhovo v prostor, kjer čista obnovljiva energija sobiva s podjetjem, naravo in družbo. Trajnostni razvoj od vseh nas zahteva konkretne ukrepe, ta investicija pa je jasen in otipljiv korak v to smer."

Sončna elektrarna lahko pokriva porabo približno 5000 slovenskih gospodinjstev

"Začenjamo s postavitvijo več kot 25.000 novih sončnih panelov. Z že obstoječimi sončnimi paneli bo sončna elektrarna imela skupno instalirano moč 20 MW ter bo letno proizvedla približno 20.000 MWh električne energije, kar je približno petina letne proizvodnje HE Solkan. Tako velika sončna elektrarna lahko pokriva porabo približno 5000 slovenskih gospodinjstev. Baterijski hranilnik bo imel kapaciteto 16 MW/32 MWh. Prav hranilniki so za elektroenergetsko omrežje ključni, ker zagotavljajo stabilno in zanesljivo delovanje elektro-omrežja in omogočajo večji delež obnovljivih virov brez nadgradenj omrežja," pa je pojasnil Simon Kragelj, vodja upravljanja z energijo in toplogrednimi plini v Alpacem Cementu ter vodja projekta. 

Z anketo do imena

Ime sončne elektrarne so z interno anketo izbrali zaposleni v podjetjih Alpacem Cement in Enertron. Na internem glasovanju je največ podpore prejel predlog Aurora, ki simbolno ponazarja prihod sonca ter pomembnost projekta v energetski preobrazbi podjetja Alpacem Cement, so sporočili iz Alpacema. 

Podjetje Enertron je bilo sicer vključeno že v prvo in drugo fazo razvoja sončnih elektrarn, tretjo – in hkrati največjo – fazo projekta pa so razvijali več kot dve leti. Podjetje Enertron od ustanovitve leta 2010 skupaj s partnerji sodeluje pri razvoju in gradnji sončnih elektrarn po Sloveniji. Projekti, ki jih je podjetje že realiziralo ter projekti, ki jih trenutno gradijo, bodo v času svojega obratovanja v Sloveniji skupaj proizvedli več kot 6 TWh čiste električne energije, kar je več kot v enem letu porabijo vsa slovenska gospodinjstva skupaj.

Pri projektu sodeluje tudi arhitekturni biro Sadar+Vuga.

Pri načrtovanih sončnih elektrarnah so predvideli dvojno rabo tal, kjer bo del postavitve sončnih panelov taka, da bo omogočala travniško zatravitev ali za čebele ali za drobnico. Industrijsko območje se bo začelo odpirati proti zunanjim uporabnikom, saj bodo sončni paneli deloma lahko služili tudi kot osenčenje za sprehajalne poti ter prostore za druženje," je pojasnil Miha Čebulj, partner v biroju Sadar+Vuga.