Svetniki podprli celovito obnovo Bohinjske proge
Šempeter pri Gorici je v ponedeljek gostil 30. sejo državnega sveta, na kateri so svetniki razpravljali o številnih aktualnih zakonodajnih predlogih. Med osrednjimi temami so bile stanovanjska zakonodaja, visokošolska reforma, spremembe pokojninskega sistema in vprašanja ustavne skladnosti zakona o kmetijskih zemljiščih, za Primorsko pa je pomembno, da so svetniki podprli pobudo za obnovo Bohinjske proge.
ŠEMPETER PRI GORICI > Seja je bila na sedežu Občine Šempeter - Vrtojba, kar ji je dalo tudi regionalno noto. Zasedanje je začelo z nagovorom župana gostiteljske občine, Milana Turka, zaključila pa ga je je direktorica GO! 2025 Mija Lorbek.
Podprli pobudo za obnovo Bohinjske proge
Za Primorsko je pomembno, da je državni svet podprl tudi pobudo svetnikov Branka Tomažiča in Elene Zavadlav Ušaj za obnovo in modernizacijo Bohinjske železniške proge. Predlagala sta, naj se bohinjska železniška proga uvrsti med prednostne infrastrukturne projekte - tako, da se jo celovito obnovi in tehnično ter funkcionalno posodobi. Bohinjska železniška proga (znana tudi kot Soška proga) je pomembna, a dolgo zanemarjena povezava v zahodni Sloveniji, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko ter omogoča čezmejno povezavo do Italije. “Njena obnova in elektrifikacija sta nujni zaradi prometnih, okoljskih, gospodarskih in strateških razlogov, saj bi proga izboljšala javni prevoz v regiji, zmanjšala prometne izpuste, spodbudila turizem in regionalni razvoj ter povečala odpornost infrastrukture,” sta obrazložila pobudo in v nadaljevanju pojasnila, da bi za projekt lahko črpali evropska sredstva. Državni svetniki so pobudo podprli in jo naslovili na ministrstvo za infrastrukturo.
Obnova in elektrifikacija Bohinjske proge sta nujni zaradi prometnih, okoljskih, gospodarskih in strateških razlogov, saj bi proga izboljšala javni prevoz v regiji, zmanjšala prometne izpuste, spodbudila turizem in regionalni razvoj ter povečala odpornost infrastrukture
Državni svet za več javnih najemnih stanovanj
Državni svet je soglasno podprl predlog novele stanovanjskega zakona in predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki ju trenutno obravnava v državnem zboru. Svetniki menijo, da gre za pomemben korak k reševanju stanovanjske problematike, a obenem opozarjajo, da “zgolj z novelo stanovanjskega zakona ni mogoče rešiti vseh vidikov te kompleksne problematike”.
V luči celovite stanovanjske politike so svetniki predlagali več konkretnih ukrepov, kot so vračilo davka na dodano vrednost pri gradnji, ugodnejše obrestne mere, delni odpis stanovanjskih kreditov in uvedbo pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini. Izpostavljeno je bilo tudi, da “gradnjo javnih najemnih stanovanj prepoznavajo kot ključen element celovite stanovanjske politike, ki odgovarja na vse bolj pereče pomanjkanje dostopnih in kakovostnih bivališč.”
Državni svetnik Marko Lotrič je k razpravi prispeval pobudo, v kateri se zavzema za večjo socialno pravičnost: “Pozvali smo k ukrepom za večjo socialno pravičnost in zmanjšanje tveganja stanovanjske izključenosti, zlasti za ranljive skupine, starejše in gibalno ovirane.”
Reforma visokega šolstva z odprtimi vprašanji
Podporo je dobil tudi predlog zakona o visokem šolstvu, ki po mnenju svetnikov sicer sledi strateškim ciljem do leta 2030, vendar ostaja več odprtih vprašanj. Državni svet opozarja, da “predlog zakona prinaša več izzivov, med katerimi so na primer implementacija določb glede doktorskega študija, uresničevanje določila o sobotnem letu in uresničevanje delovne obveze iz 108. člena, zlasti na kadrovsko podhranjenih fakultetah”.
Posebno kritični so bili do izključitve izrednega študija, za katerega menijo, da je bil črtan brez ustrezne analize, in do načina vključitve športa v študijske programe. Po njihovem je šport v predlogu uvrščen zgolj med podporne dejavnosti, čeprav resolucija predvideva njegovo obveznost.
Pokojninska novela in pozivi k večji pravičnosti
Državni svet je podprl tudi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katere cilj je zagotavljanje dostojnih pokojnin, finančne vzdržnosti sistema in večje socialne pravičnosti.
Državni svetniki so bili zadovoljni, da so ga partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu podprli z veliko večino. Hkrati pa so pozvali, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka “ponovno prouči pripombe in predloge Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, Sveta za invalide in Zveze delovnih invalidov Slovenije”.
Državni svetnik Marko Staroveški je predlagal dopolnila, ki med drugim predlagajo, da bi do letnih dodatkov pridobili pravico tudi tisti upokojenci, “ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, ter uživalci pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov”.
Brez podpore zakonu o funkcionarjih
Nasprotno pa svetniki niso podprli dopolnjenega zakona o funkcionarjih. Čeprav so poudarili, da je obstoječi zakon zastarel in izvira še iz skupščinskega sistema, so ocenjevali, da novi predlog ne odpravlja ključnih pomanjkljivosti. Zanj je glasoval en sam svetnik, proti pa kar devetnajst.
Med razlogi za zavrnitev je bilo tudi dejstvo, da “na matičnem odboru ni bilo sprejeto dopolnilo, s katerim bi izenačili pravice poslancev in županov pri prejemanju nadomestila plače po prenehanju funkcije.”
Ustavna presoja razlastitve lovcev
Pomembna odločitev seje je bila tudi sprejeta zahteva za ustavno presojo 14. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Svetniki trdijo, da je zakonodaja v nasprotju z ustavo, saj naj bi po njihovi oceni država splošno zakonsko določbo “enostransko in brez presoje konkretnih okoliščin prizadela ustavno varovane pravice lovskih organizacij”.
V zahtevi, ki jo bodo poslali ustavnemu sodišču, so nanizane kršitve več ustavnih pravic, vključno s pravico do zasebne lastnine in načelom pravne države, pa tudi evropskih človekovih pravic. V okviru pobud so svetniki podprli uvedbo sistemskega sofinanciranja zimske oskrbe čebel in trajno rešitev za nastanitev uporabnikov Varstveno delovnega centra SAŠA.
