Solkanska oljenka kot simbol miru in priča krščanstva na Goriškem

V Solkanu bodo to nedeljo z mašo ob 18. uri, ki jo bosta darovala koprski škof dr. Peter Štumpf in goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, slovesno sklenili cerkveno sveto leto in cerkveno Evropsko prestolnico kulture, ki je v minulem letu z različnimi dogodki še okrepila sodelovanje med verniki iz župnij na Goriškem. Te pravzaprav izhajajo iz skupne Solkanske pražupnije, ki je nastala že pred letom 1000. “Pokrivala je ozemlje, ki ga je cesar Oton III. leta 1001 podelil oglejskemu patriarhu Janezu in furlanskemu grofu Verihenu, posest pa je segala od Soče na zahodu do Vrtovinščka na vzhodu, reko Vipavo na jugu in Trnovsko planoto na severu. Ta podelitev je kasneje služila tudi za oblikovanje dežele Goriške. Obsežno ozemlje pražupnije je ostalo enovito do konca 13. stoletja, v poznem srednjem veku pa so izšle manjše župnije, Črniče, Prvačina, Šempas, Šempeter in Gorica,” pojasnjuje domačin dr. Jernej Vidmar Bašin, profesor zgodovine na Škofijski gimnaziji Vipava. Kot zanimivost izpostavi odnos med Solkanom in Gorico. “Kljub temu da je bila Gorica kot sedež Goriških grofov v visokem srednjem veku pravno, gospodarsko in družbeno središče dežele, je bila do druge polovice 15. stoletja cerkveno podrejena Solkanu. Kasneje se je vloga spremenila, župnija je sicer ostala enotna, a je glavno vlogo prevzela Gorica,” zgodovinski opis nadaljuje Vidmar Bašin.