Sodobni ples na odru z jasno institucionalno oporo

NOVA GORICA > Proces ustanavljanja Javnega zavoda za razvoj sodobnega plesa se je začel že dolgo nazaj, je ob podpisu povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. “Podoben poskus smo imeli pred leti, a je bil pod Janševo vlado na žalost ukinjen,” je poudarila. “Imamo ogromno nevladnih organizacij, ki delujejo na področju sodobnega plesa, plesalk, plesalcev, pedagogov, ustvarjalcev in tistih, ki sodobni ples zgodovinijo,” je še ocenila Vrečko. Dejala je, da si želi, da bi z novoustanovljenim zavodom področje postalo institucionalizirano in da bi zavod deloval v sozvočju z vsemi, ki na tem področju že ustvarjajo.

Kaj pa, če se zgodba iz prejšnje Janševe vlade ponovi? “To je na integriteti posameznika, vodje ministrstva in pa politike - da ni sovražna do kulture,” je bila jasna ministrica in poudarila, da si želi, da bi stopili na pot “neke sodobne države, ki ceni različne umetnosti.”

Levji delež sredstev bo prispevala država

Ministrstvo za kulturo bo za delovanje zavoda prispevalo 560.000 evrov letno iz proračuna ter dodatne štiri milijone evrov iz evropskih kohezijskih sredstev do leta 2029. Je pa za slednje pogoj, da javni zavod začne delovati še letos.

Na vprašanje, ali bo zavod s svojim delovanjem začel že maja, je ministrica Vrečko pojasnila, da sedaj sledi imenovanje začasnega vodstva zavoda ter vsi ostali usklajeni in enaki postopki, ki veljajo za javne zavode, prav s podpisom pogodbe pa se lahko vsi ti postopki sedaj tudi začnejo.

Tako novogoriški kot celjski mestni svetniki so v začetku aprila potrdili predlog imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda. To bo z majem postal strateg kulturnih politik, kritik in publicist Simon Kardum, dolgoletni direktor Kina Šiška, nekdanji član uprave RTV Slovenija, svetovalec ministra za uprizoritvene umetnosti, vodja oddelka za umetnost in sektorja za kulturno-umetniške programe ter v. d. generalnega direktorja Direktorata za umetnost.

MONG bo financirala eno zaposlitev in zagotovila prostore

Župan mestne občine Nova Gorica (MONG) Samo Turel poudarja, da ima Nova Gorica za takšen korak dobro izhodišče. Po njegovih besedah se je sodobni ples v mestu v zadnjih letih, tudi po zaslugi projekta Evropske prestolnice kulture, močno razvil -tako v številu ustvarjalcev kot v raznolikosti produkcije. Prav zato je bila odločitev za soustanovitev zavoda logična. Kot je še poudaril Turel, so zavod ustanovili z namenom, “da bi zagotovili bolj stabilno financiranje in dolgoročno boljše pogoje dela za vse naše ustvarjalce na področju sodobne umetnosti ter na ta način podprli ta del kulture in nenazadnje razbremenili občinski proračun. Hkrati bi tako lahko nadaljevali z razvojem plesne umetnosti tudi v Novi Gorici.”

Posebej izpostavlja, da ustanovitev zavoda pomeni podporo celotnemu kulturnemu polju, tudi Mednarodnemu ansamblu sodobnega plesa, pri čemer ključno vlogo igra vključitev države kot financerja, ki bo zagotavljala pomemben delež sredstev za programe.

MONG se je ob tem zavezala h konkretnemu prispevku: financiranju ene zaposlitve in zagotavljanju prostorov za delovanje zavoda, ki bodo predvidoma umeščeni v prostore EPIC-a. Gre za 30.000 evrov stroškov, ki jih je MONG opredelila že v proračunu. V Celju, kjer bo sedež zavoda, bodo letos in prihodnje leto prispevali nekaj čez 65.000 evrov letno.

Nujna potreba po decentralizaciji

Ustanovitev Javnega zavoda za sodobni ples pozdravlja tudi diplomirana plesalka in plesna pedagoginja Ingrid Gregorič, ki v njej vidi pomemben korak k bolj uravnoteženemu razvoju področja. Ob tem posebej izpostavlja potrebo po decentralizaciji: “Zdi se mi smiselno, da se področje sodobnega plesa decentralizira, sploh ker prihajam iz slovenske Istre.” Po njenem mnenju se je razvoj sodobnega plesa v zadnjih letih v nekaterih delih Slovenije - denimo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v Mariboru, Celju in Kranju - občutno okrepil, medtem ko slovenska Istra na tem področju še vedno zaostaja. Prav zato si želi, da novi zavod ne bi krepil le že uveljavljenih središč, temveč bi sistematično razvijal sodobni ples tudi v bolj oddaljenih regijah. “Upam, da ne bodo podprta samo določena mesta, ampak da se bo sodobni ples razvijal tudi drugod po Sloveniji,” poudarja.

Kot enega ključnih izzivov izpostavlja razvoj občinstva. Sodobni ples po njenem ni komercialna zvrst, zato zahteva več napora pri približevanju ljudem. Ob tem dodaja, da interes obstaja. Tudi v Istri, kjer se gledalci pogosto vozijo na predstave v druga mesta, kar kaže na neizkoriščen potencial.

Med odprtimi vprašanji vidi predvsem porazdelitev sredstev in dejanski doseg zavoda, vendar kljub temu ostaja optimistična. “Ustanovitev zavoda pozdravljam. Je dobrodošel korak, saj je sodobni ples dolgo ostajal edino področje brez jasne institucionalne opore,” je še sklenila Gregorič. •