So v Budanjah našli prve materialne sledi bitke pri Mrzli reki?

Bitko pri Frigidu, v kateri sta se v začetku septembra leta 394 spopadli vojski rimskega cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija, omenjajo številni antični pisci, a nihče ni navedel, kje točno se je odvijala. Odgovor morebiti ponuja najdišče nad Budanjami, kjer so arheologi doslej odkrili številne osti puščic, kopij in drugo orožje ter predmete, ki govorijo o vojaškem spopadu s konca 4. stoletja, kar izjemno odkritje v mednarodnem merilu.

BUDANJE > Znamenita bitka pri Mrzli reki, zadnja velika rimska državljanska vojna, se je zgodila jeseni 394. Spopad med rimskim cesarjem Teodozijem in izzivalcem Evgenijem se je po zapisih iz ohranjenih antičnih del zgodil pri Frigidu ali Mrzli reki. Evgenij naj bi svojo vojsko postavil v dolini, pred ozkim prehodom iz Alp (Hrušica), Teodozijeva vojska pa je po glavni prometni povezavi prečkala Alpe in se spuščala proti zahodu v dolino. Teodozijevi vojski je po pisnih virih sprva slabo kazalo, saj je imela velike izgube, a so nato na njegovo stran prestopili številni Evgenijevi vojaki, do zmage pa naj bi mu pomagala tudi burja.

Najdišče še ni bilo poznano

Raziskovalci so bitko doslej večinoma umeščali na ravnico med Vrhpoljem in Zemonom, kjer je KID Teodozij iz Vrhpolja leta 2009 in 2010 pripravil tudi spektakel z uprizoritvijo bitke. A na ravnici doslej niso našli materialnih sledi, ki bi kazale na vojaški spopad. Uganko bi lahko pomagale razvozlati najdbe rimskega orožja in drugih predmetov na najdišču nad Budanjami, ki jasno kažejo na vojaški spopad s konca 4. stoletja. Območje že tretjo sezono raziskuje Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije. V dveh letih so s pomočjo analize posnetkov zračnega skeniranja površja z georadarjem in z detektorjem kovin preiskali že več kot 50 hektarov pobočja nad Budanjami. Raziskave izvajajo v sklopu programa, ki ga financira javna agencija za znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost.

“Gre za izjemno zanimivo najdišče, doslej nepoznano, nanj pa nas je opozoril domačin, ki je odkril številne rimske predmete in jih kasneje izročil muzeju v Novi Gorici. Raziskave smo zasnovali v sodelovanju z novogoriško enoto ZVKDS. Odkrili smo manjši zaselek, ki je živel v času med 3. in 6. stoletjem, in je blizu rimske ceste. V zadnji sezoni smo odkrili še grobišče, ki ga povezujemo s tem zaselkom,” je pojasnila vodja raziskav dr. Vesna Tratnik, ki ob tem poudarja, da brez sodelovanja lastnikov zemljišč raziskav ne bi mogli izvajati.

Poškodbe na orožju kažejo na spopad

Letos so s testnim izkopom odkrili dva žarna in en skeletni grob. Ob posodah s posmrtnimi ostanki so bili v žarnih grobovih tudi keramični vrčki, lončki, oljenka, del amfore in trije železni noži, med njimi tudi približno 30 centimetrov dolg železni bojni nož, značilen za pozno rimsko obdobje, je povedala vodja raziskav.

Kot je dodala, so z obsežnimi terenski pregledi odkrili tudi številne dele poznorimskega orožja. “Prevladujejo izstrelki, torej železne osti puščic in kopij. Posebej številne so osti kopij s svinčeno utežjo (plumbate). To orožje je med tretjim in šestim stoletjem uporabljala predvsem pehota. Taka železna konica je lahko prebila ščit, zalusti sta preprečili, da bi konico lahko enostavno izvlekli iz, denimo, verižne srajce. Pomembno je, da imajo nekatere plumbate in puščične osti poškodbe, ki kažejo, da so bile uporabljene v spopadu. Odkrili smo tudi železne protipehotne ovire, ki so bile nevarne tako za vojake kot za konje. Na istem območju kot orožje je bilo najdenih več kot 300 rimskih novcev,” je naštela vodja raziskav.

Domnevajo, da je večina novcev in rimskega orožja povezana z istim dogodkom ob koncu 4. stoletja, zelo verjetno z vojaškim spopadom. “Območje tega spopada je najverjetneje obsegalo veliko širši prostor, kot so ga pokazale dosedanje raziskave,” je še povedala Tratnik.

Mednarodno pomembno najdišče

V Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije poudarjajo, da so materialni sledovi rimskih vojaških spopadov izredno redke arheološke najdbe. Kot je pojasnila kustosinja za rimsko arheologijo v NMSdr. Janka Istenič, so v Sloveniji najdišča z materialnimi sledovi rimskega nasilnega vojaškega delovanja iz 2. in iz 1. stoletja pred našim štetjem, ko so Rimljani osvajali ozemlje današnje Slovenije. “Primerov takih arheoloških sledov v 4. ali 5. stoletju v Sloveniji ali drugje nismo poznali. Zato ima najdišče pri Budanjah izjemen pomen tudi v mednarodnem merilu. Datacija in lokacija odkritega orožja in novcev dopuščata domnevo, da bi lahko šlo za sledove spopada, ki se je odvijal ob pomembni rimski cesti in je lahko povezan z bitko ob Mrzli reki leta 394, vendar je treba počakati na nadaljnje raziskave,” je še dodala Istenič.

Od bitke pri Mrzli reki bo jeseni minilo že 1631 let, poleti pa bo Ajdovščina prizorišče novega spektakla z uprizoritvijo bitke in življenja v poznoantični utrbi Kastra. Spektakel, na katerem pričakujejo približno 15.000 obiskovalcev, je del programa Evropske prestolnice kulture 2025, hkrati pa tudi eden od osrednjih dogodkov čezmejnega projekta RIMROM, v katerem sodelujeta Občina Ajdovščina in Fundacija Oglej.

---