Skoraj leto dni po največjem požaru v Sloveniji domačini še čakajo na konkretne ukrepe

KRAS > Želeli smo izvedeti, kakšna je slika na terenu leto dni po požaru, kaj pravijo domačini, ali še občutijo strah, ko nekaj dni ne dežuje, kako vidijo danes opustošeno kraško pokrajino in če so zadovoljni s tistim, kar je bilo narejeno po velikem požaru.

Umbert Bavčar iz Kostanjevice na Krasu ne bo nikoli pozabil, kako je ogenj grozil njegovi vasi. “Prišel je 20 metrov od hiše. Zdelo se nam je, kot da sanjamo. Tako hitro se je dogajalo, da je bilo treba hitro razmišljati, ukrepati. Današnji pogled na požarišča je žalosten, zdi se, kot bi bili prišli na drugi planet,” opiše svoje občutke med in po požaru. Tudi njegova žena Gizela se dobro spomni, kako je gorelo okrog in okrog vasi. “Tega občutka groze ne bom nikoli pozabila. Stalno se je nekje vžigalo, ko so pokale granate, so se tresle šipe. Gasilcem, ki so varovali naš zaselek, sva s sosedom devet dni in noči prinašala kavo, pecivo, tablete proti glavobolu ... In predvsem dobre želje,” razloži in nam zaupa, da bodo ob obletnici požara v zaselku pripravili piknik.