Simbol nastajanja novih idej, sodelovanja in ustvarjanja
Ste vedeli, da ima nedavno končana Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica 2025 tudi svoje kovance? Banka Slovenije je namreč lani izdala 750 zlatnikov, 1250 srebrnikov in 60.000 zbirateljskih kovancev v navadni tehniki kovanja, ki jih je še vedno mogoče kupiti. Podrobneje so jih predstavili v sredo zvečer v novogoriški Knjigarni kavarni Maks.
Vitomir Čop je v knjigarni Maks predstavil najboljše likovne rešitve za priložnostni kovanec EPK.
Foto: Katja ŽeljanNOVA GORICA > Kot je ob tej priložnosti povedal Vitomir Čop, eden izmed vodilnih slovenskih raziskovalcev numizmatike, je Banka Slovenije lani razpisala javni natečaj za osnutke zbirateljski kovancev v počastitev Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica.
Učakar avtor zmagovalne likovne rešitve
Prispelo je 21 predlogov, trije so bili odkupljeni. Avtor zmagovalne likovne rešitve je postal Gorazd Učakar iz Ljubljane, avtor največ likovnih rešitev za priložnostne kovance v naši državi od osamosvojitve dalje. Učakar si je hrbtno stran zbirateljskega kovanca Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 zamislil s prikazom delcev, kot so raztreseni po okroglem mozaiku na Trgu Evrope med obema Goricama. Med besedama Nova in Gorica poteka delec kot vzporednica, ki simbolizira stik dveh sosednjih mest. 25 in GO v okrepljeni pisavi stopnjujeta motiv EPK. Na sprednji strani kovanca so delci mozaika razporejeni na nov način, ki razpršeno ustvarja novo podobo ter simbolizira nastajanje novih idej, sodelovanje in ustvarjanje.
“Mislim, da so kovanci Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica v Sloveniji kar dobro znani. Mogoče bolj med numizmatiki, saj gre za zbirateljske kovance, torej ne za kovance, ki bi vsakodnevno krožili med ljudmi. A ljudje so kar dobro seznanjeni tudi s priložnostnimi kovanci, kar nenazadnje dokazuje kilometrska vrsta pred Banko Slovenije ob nedavni izdaji kovancev z motivi junakov ilustratorja Mikija Mustra,” ocenjuje Čop.
Še vedno jih je moč kupiti
Čeprav vrednosti tovrstnih zbirateljskih kovancev po njegovih besedah ni mogoče meriti v denarju, naj vseeno zapišemo, da je Banka Slovenije za počastitev lanskoletne Evropske prestolnice kulture izdala 750 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov in s prodajno ceno 800 evrov, 1250 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov in s prodajno ceno 60 evrov ter 60.000 kovancev v navadni tehniki kovanja po prodajni ceni 3 evre. Vsi so še vedno na voljo oziroma jih je še mogoče kupiti.
Zbirateljski kovanci se izdajajo ob največ desetih dogodkih na leto. Izdelani so iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi vlada Republike Slovenije. Od kovancev v obtoku se razlikujejo po barvi, premeru in teži. Nominalna vrednost je izražena v evrih, vendar se razlikuje od nominalnih vrednosti tečajnih kovancev. Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo po njihovi nominalni vrednosti na območju Republike Slovenije, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost. Prodajajo se po nominalni ali višji vrednosti.