Severna Primorska potrebuje še vsaj 6000 delavcev

Dvestomilijonska naložba v Park znanja ali Biotehnopolis sodi med večje projekte severnoprimorske regije. Biotehnopolis naj bi v prihodnjih letih nastal na območju nad ajdovskim letališčem in bo povezal razvojno-inovativne in proizvodne dejavnosti s področij biotehnologije, zelenih tehnologij in digitalizacije. Prav vlaganja v raziskave in razvoj bodo prinesla znanja in tehnologije, ki bodo lahko uspešno zaživela v gospodarstvu, so prepričani v lokalni skupnosti. Ta si obeta nadaljevanja vlaganj in razvoja tudi po vzpostavitvi Biotehnopolisa. Za nadaljevanje vlaganj si sicer prizadevajo tudi v Primorskem tehnološkem parku v Šempetru pri Gorici.

“Gospodarski razvoj bo ena izmed osrednjih tem, ki jo bomo podčrtali, s posebnim poudarkom na podpori Primorskemu tehnološkemu parku, katerega soustanovitelj je Mestna občina Nova Gorica,” je pred jutrišnjim prihodom vladne ekipe napovedal novogoriški župan Samo Turel. V najbolj obljudeni izmed 13 severnoprimosrkih občin bodo obisk vlade izkoristili tako za seznanitev z minulimi dosežki kot z načrti za prihodnost, pri katerih mora sodelovati tudi država. “Vladi Republike Slovenije bomo predstavili tako programske dosežke kot investicijske pridobitve, uresničene v okviru Evropske prestolnice kulture. Ti projekti so nastali z znatno podporo države in bodo imeli dolgoročen vpliv na razvoj našega območja,” je dejal Turel in dodal, da bodo razpravljali tudi o skupnih regijskih projektih. “Posebej bomo izpostavili skupne regijske projekte v okviru celostnih teritorialnih naložb in dogovora za razvoj regij - prenovo magistralnega voda Mrzlek ter vzpostavitev regijskega inkubatorja, ki bo imel pomembno vlogo pri krepitvi gospodarstva,” je še napovedal župan severnoprimorske občine z največ prebivalci. Selitev mladih v mesta odpira potrebo po sistematičnem pristopu k stanovanjski politiki. “Pomembno mesto bo imela tudi stanovanjska politika, kjer se v prihodnjih letih, prav tako ob podpori države, obeta močan investicijski val,” je pred jutrišnjim prihodom vlade pojasnil Turel.

Regija prispeva pet odstotkov BDP-ja

V regiji je lani poslovalo nekaj čez 3300 družb, od tega dobre tri odstotke srednjih in velikih podjetij, je pojasnila direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice Brigita Habjan Štolfa. Družbe v severnoprimorski regiji so v letu 2024 poslovale pozitivno in dosegle neto čisti dobiček 221 milijonov evrov. Vendar je doseženi izid za 23 odstotkov slabši kot leta 2023, je še povedala. “Kljub zahtevnim razmeram na globalnih trgih gospodarstvo Severne Primorske regije ostaja med bolj uspešnimi v državi. Podjetja iz regije ustvarijo približno pet odstotkov slovenskega BDP, ob tem pa se Severna Primorska še naprej uvršča med območja z najnižjo brezposelnostjo - ta znaša okoli 2,8 odstotka,” je pojasnila.

Brigita Habjan Štolfa, direktorica severnoprimorske godpodarske zbornice

Foto: Nace Novak

Podobno kot drugje po državi se tudi tu podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Število brezposelnih namreč v zadnjih letih upada, sredi letošnjega leta jih je bilo manj kot tri odstotke, po podatkih Statističnega urada RS pa se jih slaba petina vozi na delo izven regije. Zaradi majhnega bazena proste delovne sile podjetja za potrebe razvoja in rasti po besedah Habjan Štolfa ne morejo računati na delavce, ki so na zavodih za zaposlovanje. “Vsekakor je za potrebe razvoja gospodarstva potrebno razmišljati tudi širše, poleg zaposlovanja tujih delavcev tudi o vlaganju v robotizacijo, digitalizacijo in optimizacijo proizvodnje,” je dejala.

Delavce iščejo v tujini

“Regijsko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, predvsem v Italijo, Nemčijo in Avstrijo, ter že vrsto let ustvarja občuten trgovinski presežek, ki presega 400 milijonov evrov,” pojasni direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice. Tudi zato severnoprimorska podjetja iščejo delavce v tujini. Direktorica Zavoda za zaposlovanje Nova Gorica Vesna Petric Uran je pojasnila, da so v zadnjih mesecih zaposlili večje število dolgotrajno brezposelnih oseb in da delodajalcem, ki se obračajo nanje s potrebami po novih delavcih, praktično skorajda nimajo več kaj ponuditi. “Delodajalci so novogoriški službi samo v letošnjem letu sporočili 6000 potreb po delavcih, največje povpraševanje pa je na področjih izobraževanja, zdravstva in predelovalnih dejavnosti,” je dejala.

Gospodarstvo regije je v minulih desetletjih doživelo številne spremembe. Bivši gospodarski velikani - Iskra Avtoelektrika, MIP, Meblo itd. - so bodisi propadli, dobili nove lastnike oziroma se preoblikovali, se pa na območju, predvsem v Ajdovščini, krepijo prizadevanja za naložbe v znanje in razvoj ter uspešen prenos v gospodarstvo. To je povezano tudi s spodbujanjem izobraževanja. Univerza v Novi Gorici tako načrtuje gradnjo novega študentskega kampusa, ki bi ga rada umestila na območje Majskih poljan v Novi Gorici, poleg nje so v regiji tudi druge visokošolske ustanove in fakultete.

Direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice ocenjuje, da Severna Primorska vstopa v obdobje, ko bo potrebno doseženo stabilnost preoblikovati v trajnostno rast. “Priložnost je v večjem povezovanju gospodarstva, raziskovalnih institucij in lokalnih skupnosti ter v krepitvi čezmejnega sodelovanja z Italijo,” je izpostavila eno izmed možnih poti nadaljnega razvoja.

Regijo sicer pesti dokaj slaba demografska slika. Po podatkih statističnega urada je bila povprečna starost prebivalcev v letu 2023 45,6 leta, kar je bilo poldrugo leto več od državnega povprečja. V povprečju starejše prebivalstvo je imela le še pomurska regija (46,6 leta). Tudi delež prebivalcev, starejših od 64 let, je bil s skoraj 25 odstotki za pomursko regijo drugi največji v državi.

Skoraj za tretjino večji turistični obisk

Za severnoprimorsko regijo je značilna tudi močna turistična panoga. Poleg številnih znanih destinacij, kot so Goriška Brda ali Posočje, se Vipavska dolina vse bolj uveljavlja kot turistična destinacija, letos pa je zagotovo v ospredju tudi Nova Gorica, ki z italijansko Gorico nosi naziv Evropska prestolnica kulture.

Število obiskovalcev se je po podatkih Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina do letošnjega septembra v letni primerjavi povečalo za okoli 30 odstotkov. Poleg dogodkov EPK največ pozornosti pritegnejo Trg Evrope, samostan na Kostanjevici in Goriški grad. Po besedah direktorice Severnoprimorske gospodarske zbornice Habjan Štolfa med obiskovalci prevladujejo predvsem enodnevni gosti, kar bi morali v prihodnje z različnimi ponudbami spremeniti.

Številni dogodki in turistični produkti, ne le kulturni, pač pa tudi rekreacijski in enogastronomski, sicer privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Lani je regijo obiskalo sicer manj turistov kot leta 2023, skupno so jih našteli 567.000. Med njimi so 85 odstotkov vseh prihodov opravili tuji gostje. Podobni podatki veljajo tudi za število nočitev, skupno so jih v regiji našteli 1,36 milijona. Padec turističnega obiska je bil največji na Bovškem in Cerkljanskem, kar že samo po sebi pove, kakšen vpliv imata zaprto smučišče na Kaninu in zaprt hotel v Cerknem.

Izzivi predvsem infrastrukturne narave

Izzivov in projektov v regiji je kar nekaj. Poleg vlaganj v turistično infrastrukturo, med drugim v prenovo infrastrukture na visokogorskem smučišču Kanin, ter prometno infrastrukturo so med večjimi projekti regionalna oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek, gradnja namakalnega sistema iz zadrževalnika Vogršček v Zgornji Vipavski dolini, zagotovo pa tudi reševanje stanovanjske problematike.

Zaradi priseljevanja in hitre rasti števila in širjenja gospodarskih družb, predvsem v občini Ajdovščina, je stanovanjska gradnja dobila zagon. Letos in v prihodnjih letih bo v Ajdovščini na voljo več kot 200 novih stanovanj. Obstoječe poslovno-obrtne cone v Ajdovščini so polne, potrebovali bi nova zemljišča za vse potrebe gospodarstvenikov, ki bi na Ajdovskem radi gradili. V zadnjem času so velik interes za poslovno gradnjo izkazali še v občini Kobarid, kjer so na dražbi prodali vsa razpoložljiva zemljišča v obrtni coni. •