Samostan na Kostanjevici, s cerkvijo, grobnico Bourbonov in Škrabčevo knjižnico je dediščina, vredna statusa kulturnega spomenika državnega pomena
“Vsekakor je razglasitev za spomenik državnega pomena najprej zaslužena potrditev izjemnega pomena svetišča na Kostanjevici, ki s svojimi izjemnimi zakladi iz preteklosti, predstavlja prebivalcem z obeh strani meje oazo zelenja, miru in duhovnosti,” je današnjo odločitev vlade pospremila odgovorna konservatorka na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Minka Osojnik.
KOSTANJEVICA > Dveletno delo strokovnjakov novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Goriškega muzeja, ki sta pripravila predlog za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica za kulturni spomenik državnega pomena, je poplačano. Vlada je postavila še zadnjo piko in danes sprejela odlok o razglasitvi samostana za spomenik državnega pomena.
“Razglasitve smo zelo veseli, saj se je z vladnim sprejetjem odloka potrdilo naše vrednotenje, ki je pokazalo izjemnost Kostanjevice v državnem in morda celo širšem prostoru. Sprejeti odlok dokazuje, da stoji v Novi Gorici zares pomemben spomenik, na katerega smo lahko Novogoričani upravičeno ponosni,” je povedala odgovorna konservatorka na novogoriški območni enoti ZVKDS Minka Osojnik.
Razglasitve so veseli tudi na mestni občini
“Mestna občina Nova Gorica je podprla predlog ZVKD Nova Gorica, da se Frančiškanski samostan Kostanjevica razglasi za kulturni spomenik državnega pomena. 10. maja 2024 je ZVKD Nova Gorica v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pripravil tudi javno obravnavo – predstavitev predloga, na katerem je zainteresirana javnost lahko postavila vprašanja in podala pobude. Izjemno sem vesel, da je Vlada RS na današnji seji sprejela sklep o razglasitvi. Svečano bomo skupaj z Ministrstvom za kulturo in ZVKD Nova Gorica to obeležili na slavnostnem odprtju Dnevov evropske kulturen dediščine in Tedna kulturne dediščine 25. septembra ob 17. uri, ki bo potekala prav v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Nov status, ki ga je pridobil samostan, je izjemno pomemben za predstavitev naše kulturne dediščine in promocijo našega prostora, posebej pa še v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture,” je povedal župan Samo Turel.
Zadnji dom zadnjega Bourbona
Frančiškanski samostan Kostanjevica, ki je današnjo podobo dobil za časa karmeličanov, dokončno pa po obnovi in dograditvi po 1. svetovni vojni, je izjemna dominanta v prostoru. Od nastanka povezuje prebivalce obeh strani meje. Je neločljivo povezan s cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji, ki sodi med najstarejše zgodnjebaročne arhitekture 17. stoletja na Slovenskem, z izjemnimi štukaturami iz 17. in 20. stoletja, in opremo pomembnih goriških mojstrov 17. stoletja in kasnejših obdobij. Škrabčeva knjižnica velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji, v kateri sta med drugim tudi prva slovenska, Bohoričeva slovnica, edina pri nas z lastnoročnim posvetilom, in zbirka 33 inkunabul (prvotiskov). Neločljiv atribut je tudi grobnica, kjer so pokopani člani rodbine Bourbonov, vključno z zadnjim francoskim kraljem Karlom X., edinim, ki ni pokopan Parizu.
To so ključni, a ne edini presežki, ki so zavod in Goriški muzej napeljali k razmišljanju, da bi samostan s cerkvijo, ki je lani obeležila 400-letnico postavitve prve cerkvice, Škrabčevo knjižnico in grobnico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Vsak od štirih delov zase je sicer že kulturni spomenik lokalnega pomena.
“V sam postopek priprave predloga za razglasitev je bilo vloženega veliko truda s strani našega zavoda in s strani Goriškega muzeja, ki je, v sodelovanju z nami, pripravil inventarno knjigo. Prav tako je veliko pripomoglo dobro sodelovanje s samostanom, ki je nudil vso podporo pri raziskavah, pripravi popisov, izpeljavi raznih formalnih postopkov in informiranju lokalne skupnosti,” je dodala Minka Osojnik.
Obeta se strožji varstveni režim
Frančiškanski samostan, je s številnimi dogodki tesno vpet v lokalno skupnost, njegova vrata so odprta obiskovalcem iz Slovenije in tujine. V zadnjem obdobju se v njem vrstijo obnovitvena dela in tudi v tej luči je pridobljeni status pomemben. “V samostanski cerkvi že od leta 2017 stojijo gradbeni odri, saj se vsako leto po sklopih restavrirajo dragocene štukature in poslikave. Sprejetje odloka bo med drugim frančiškanom na Kostanjevici omogočilo lažje iskanje sofinanciranja teh obnov preko javnih razpisov, kar bo pripomoglo k temu, da se obnova samostanske cerkve v doglednem času tudi uspešno zaključi,” je pristavila odgovorna konservatorka.
Status spomenika državnega pomena prinaša tudi strožji varstveni režim od lokalnega, a sprememba naj ne bi bistveno vplivala na Kostanjevico in na prebivalce Pristave na južni in Streliške oziroma Ulice Šantlovih na severni strani.
