Rogata elita s pedigrejem že pol stoletja odrašča v Kromberku

KROMBERK > Številni Novogoričani in okoličani še danes izstrelijo kot iz topa na vprašanje, kje je Bikoreja. “Tam v Kromberku. To je znano.”

Prav tam so pred 50 leti vzpostavili Vzrejališče mladih plemenskih bikov Nova Gorica, ki je še danes edino vzrejališče v Sloveniji za rjavo in črno belo pasmo. Ob teh vzrejajo še bikce pasem limuzin in šarole, občasno tudi avtohtono slovensko pasmo cika.

Pavla Plesničar

vodja oddelka za živinorejo na KGZ Nova Gorica

“Te krave so načrtno osemenjene z elitnim semenom najboljših bikov. Pri njih se išče najboljše lastnosti, ki se prenašajo na potomce. Seme se uvaža iz vseh evropskih držav in iz Amerike.”

Že leta 1964 so začeli zamrzovati seme

Vzrejališče deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer so ponosni na dolgoletno tradicijo. “Naši začetki so v Renčah, kjer so leta 1956 ustanovili Center za umetno osemenjevanje živine, leta 1961 so bike preselili v Kromberk in tako je lokacija dobila tudi ime Bikoreja,” pojasni vodja oddelka za živinorejo na KGZ Nova Gorica Pavla Plesničar. Že leta 1964 so v takratnem Kmetijskem zavodu Gorica kot prvi v nekdanji skupni državi začeli z zamrzovanjem semena. Leta 1971 je kmetijski zavod odobril preselitev svojih bikov v Osemenjevalni center Preska, tri leta kasneje, leta 1974, pa je začel z vzrejo mladih bikov in direktnim testom. “Po poročilu iz leta 1974, je prvih 14 bikcev črno bele pasme prišlo na zavod 27. avgusta 1974, do konca leta se jih je zbralo 30, 20 črno belih in 10 rjavih. Takrat je vzrejališče začelo delovati tako kot deluje še danes. Leta 1983 se je vzrejališče povečalo in obnovilo, leta 1995 pa smo začeli vhlevljati še mesne pasme. Do konca lanskega leta je bilo pri nas vhlevljenih 3590 bikov rjave, črno bele, šarole, limuzin in pasme cika,” našteje Pavla Plesničar.

Trenutno je v kompleksu ob upravni stavbi kmetijsko gozdarskega zavoda nekaj čez 70 bikcev. Gre za potomce izbranih bikovskih mater in elitnih očetov, ki jih bodo po skrbnem testiranju ob dopolnjenem enem letu vključili v Osemenjevalni center ali prodali za naravni pripust. “Z našo populacijo pokrivamo slovenske potrebe, zadnja leta sodelujemo tudi s hrvaškimi rejci. Letno se pri nas zvrsti od 80 do 100 bikov, najboljši gredo na Presko, ostale prodamo zasebnim rejcem za naravni pripust,” je dodala direktorica novogoriškega KGZ Jana Čuk.

Potomci bikovskih mater in elitnih očetov

Pri izbiri bikcev in testiranju ter izboru ni nič prepuščeno naključju. Začne se že pri starših. Strokovni tajnik za posamezno pasmo ki je zaposlen ali na območnem zavodu ali na biotehniški fakulteti, na podlagi podatkov na terenu po Sloveniji odbere krave, ki ustrezajo merilom glede zunanjosti, mlečnosti, pri mesnih pasmah pa tudi po prirastih. “Te krave so načrtno osemenjene s semenom najboljših bikov. Pri njih se išče najboljše lastnosti, ki se prenašajo na potomce. Seme se uvaža iz vseh evropskih držav in iz Amerike. Teličke ostanejo običajno pri rejcih za obnovo staleža, zdravi bikci, ki izpolnjujejo vnaprej določena merila, pridejo v vzrejališče. Rjavi in črno beli pridejo pri štirih oziroma petih mesecih, bikci mesnih pasem pa pri sedmih mesecih. “Vsakih 28 dni bike tehtamo in merimo, testiranje zaključijo, ko dopolnijo eno leto,” pojasni vodja oddelka. Nato delovna skupina za posamezno pasmo, sestavljena iz rejcev in strokovnjakov, določi, kateri biki bodo vključeni v Osemenjevalni center Preska in kateri bodo na prodaj rejcem. Za primerno ceno, ki je odvisna od pasme. “Pri mesnih pasmah sem po vzoru tolminskega sejma uvedla licitacije, saj je povpraševanje veliko in zdi se mi najbolje, da se rejci sami zmenijo, kdo bo dal več. Doslej najvišja ponujena cena je bila 3400 evrov za bika pasme limuzin,” še pristavi.

In katere lastnosti morajo imeti biki, da so izbrani v center za osemenjevanje? “Pomembno je, da je korektnih oblik, z ravno hrbtno linijo, primerne višine za starost, primerne dolžine, korektnih nog, križa, z vsemi lastnostmi, ki jih želimo prenesti tudi na potomce. Pri rjavi in črno beli pasmi je aktualna tudi genomska selekcija. Vsem tem bikom se že takoj po rojstvu pobere tkivo, ki gre v analizo, s katero lahko z že kar veliko natančnostjo trdimo, katere lastnosti bo določen bik prenašal na potomce. Pri rjavi pasmi med drugim iščemo lastnosti, kot so kazeini, saj naj bi bilo mleko z BB kazeini najbolj primerno za sirarstvo,” doda sogovornica.

Na Primorskem približno 11.500 krav

Zanimanje za posamezne pasme je po Sloveniji različno. “Dejstvo pa je, da število krav upada, zlasti mlečnih. Na Primorskem, kjer imamo približno 11.500 krav, se povečuje število krav limuzin in šarole pasme ter križank z mesnimi pasmami, nekdaj paradna rjava pasma pa strmo pada, saj je za marsikaterega rejca preveč intenzivna, bikci pa se težje prodajajo.”

Plesničarjeva dodaja, da bo prihodnost govedoreje na Primorskem odvisna od menjave generacij. “Pri mlečni proizvodnji je kar težava, saj gre za intenzivno delo. Nekateri mladi se odločajo za robota, a teh imamo na Primorskem zgolj sedem, v Sloveniji pa že čez 200, največ na Štajerskem in Dolenjskem.”