Priznanje predsednice za delo na področju človekovih pravic letos aktivistom Anhovega

LJUBLJANA, ANHOVO • V predsedničinem uradu so v utemeljitvi priznanja spomnili na dolgoletna prizadevanja aktivistov Anhovega in okolice. Začetki njihovega delovanja segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, "največje in najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje v zgodovini Slovenije" pa je moč in vztrajnost ljudi srenje Soške doline dokazalo z bojem za dokončno zakonsko prepoved azbesta v Sloveniji. "To so dosegli kljub številnim oviram, zavajanjem, grožnjam, ustrahovanju, zasmehovanju in izključenosti iz skupnosti," so zapisali v predsedničinem uradu.

Izbojevali veliki okoljevarstveni zmagi za Slovenijo

Boj aktivistov s tega območja pa se ni ustavil pri tem, pač pa se je v zadnjem desetletju njihovo udejstvovanje osredotočilo zlasti okoli nevladne organizacije EKO Anhovo in dolina Soče ter civilne iniciative Danes in njunih podpornikov. Letos so dosegli tudi spremembo uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov in s tem uvedbo najstrožjih okoljskih standardov v Evropski uniji za sosežigalne naprave v Sloveniji, izhaja iz utemeljitve priznanja.

V uradu so ob tem izpostavili, da so ljudje iz srednje Soške doline izbojevali dve veliki okoljevarstveni zmagi za Slovenijo, ki sta dokaz moči povezovanja in sodelovanja številnih posameznikov v bitki za zdravje in blaginjo vseh.

Priznanje sta v imenu aktivistov prevzeli Anastazija Bevčar in Mateja Satler, ki sta izpostavili, da gre za priznanje, da je njihovo delo cenjeno in videno, prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic pa niso zaman. Zahvalili sta se tudi podpornikom, ki jih podpirajo v večletnem delovanju in ocenili, da so sami dokaz, da je tudi "mali človek lahko protagonist velikih sprememb".

Demokratične družbe v Evropi in svetu slabijo

V nagovoru na današnji slovesnosti v predsedniški palači je Nataša Pirc Musar poudarila, da je ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic na mestu vprašanje, kako misliti demokracijo.

Spoštovanje človekovih pravic in dobro delujoča pravna država sta namreč po njenih besedah neločljivo povezana in neizogibna pogoja za demokratično delovanje družbe, ki ju ne gre jemati za samoumevne. Tega se je pomembno zavedati še posebej v času, ko demokratične družbe v Evropi in svetu čedalje bolj slabijo, je poudarila.

"To velja tudi za Slovenijo. V avtokratski način vladanja se običajno zdrsne z neznosno lahkostjo. To pomeni, da moramo v naši družbi krepiti ne le varnostno in gospodarsko odpornost, temveč tudi demokratično odpornost," je dejala Pirc Musar.

V luči dogajanja v državi zadnje mesece pa je še izpostavila, da je stanje na področju manjšin vedno "barometer zdravja demokracije". Kot je ocenila, je družba odpovedala pri vključevanju Romov v družbeno življenje. Ob nedavno sprejetih ukrepih v Šutarjevem zakonu pa je izrazila željo, da bi zakoni, pripravljeni v kratkem času in s posegom v človekove pravice, prestali sito ustavne presoje.

Nujno bi morali izvoliti novega varuha človekovih pravic

Na svetovni dan človekovih pravic  je predsednica republike izpostavila tudi nujo po izvolitvi novega varuha človekovih pravic. Ta je namreč glas ljudi in njihovih pravic in prvi, ki prižge rdeči alarm ob morebitnih zdrsih demokracije, je dejala Pirc Musar. Svoj govor pa je sklenila s pozivom politiki za resno, odgovorno in državniško držo za imenovanje novega varuha.

Tudi slavnostna govorka na podelitvi, donedavnega ustavna sodnica Špelca Mežnar je v nagovoru zbranim opozorila na krhkost človekovih pravic. "Kar smo imeli za trajno pridobljeno, lahko izgine z eno samo sodniško odločitvijo," je ponazorila. Zato se je ob ohranjanju dosežkih prejšnjih generacij po njenih besedah treba vprašati, kaj je danes drugače, da se že priborjeno postavlja pod vprašaj.

Mežnar je prepričana, da lahko človekove pravice zagotavljajo le institucije, ki jim ljudje zaupajo in jih spoštujejo, to pa si je moč priboriti zgolj z odločitvami, ki jih ljudje občutijo kot pravične in se z njimi poistovetijo. "Za dobro delovanje države pa je nujno, da vsa ustavna pravila spoštujemo, tudi tista, s katerimi se ne strinjamo, in predvsem tista, ki ne varujejo naših pravic, ampak nam nalagajo dolžnost spoštovati pravice drugih skupin in manjšin. Človekove pravice namreč ne živijo v vakuumu, uresničljive so le, če nekdo drug izpolnjuje svoje dolžnosti," je poudarila Mežnar.