Pri umetniku Pečancu doma
Dokaj nenavadna galerija je včeraj odprla svoja vrata. V Bazoviški ulici v Novi Gorici stoji moderna hiša s hišno številko 10 a, dom družine Pečanac, tudi atelje hišnega gospodarja, slikarja Nedeljka Pečanca. Tam si je moč ogledati dela iz njegovega bogatega umetniškega opusa še jutri med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro.
Še jutri je mogoče obiskati atelje Nedeljka Pečanca Pri umetniku doma.
Foto: Kristina FurlanNOVA GORICA • Za večino umetnikov velja, da vsak svoj atelje čuva kot intimno svetišče, dostopno redkim, ki vanj smejo samo z razlogom. Pri Nedeljku Pečancu je bilo vedno drugače, njegov dom z ateljejem je bil pogosto učilnica mladih, ki jih je poučeval in se trudil približati jim umetnost, kraj druženja prijateljev in obiskovalcev. Zadnja leta pa se je umikal v zasebnost, tudi na ponovno odprtje svojih vrat prijateljem in ljubiteljem umetnosti ga zaradi bolezni žal ni bilo.
Kdor je tudi prej prihajal na obisk k Nedeljku, je opazil, da se v prostorih v dveh nadstropjih lepe hiše Pečančevih pravzaprav ni veliko spremenilo. Sam je namreč ves čas skrbno izbiral slike in predmete, jim določal ustrezna mesta in tako postavil lepo galerijsko zbirko. "Tako s kustosinjo pravzaprav nisva imeli posebnega dela," je ob odprtju vrat hiše povedala vodja Mestne galerije Nova Gorica Pavla Jarc. Pobudo slikarja je njegova soproga Tonica skupaj z družino uresničila s sodelovanjem Mestne galerije in Goriškega muzeja.
Akademski slikar, grafik in kipar Nedeljko Pečanac se je rodil leta 1938 v Drvarju (Bosna in Hercegovina). Po končani šoli za oblikovanje (smer grafika) v Sarajevu je študij nadaljeval na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in tudi na specialki za restavratorstvo. Leta 1967 je prišel v Novo Gorico, se zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli v Solkanu in predaval še na drugih šolah. V novo okolje se je dejavno vživel, tudi čezmejno. Leta 1969 se je srečal s kolegom Agostinom Piazzom in skupaj sta ustanovila mednarodno likovno skupino 2XGO, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja odmevno povezovala umetnike z obeh strani meje. Po letu 1979 se je v svojem ateljeju posvetil zgolj umetniškemu ustvarjanju, posebej grafiki, kiparstvu (keramika, les, bron) in tudi industrijskemu oblikovanju (pretežno steklo, kristal).
"V zgodnjih grafičnih delih v različnih tehnikah, jedkanici, linorezu, reliefnem tisku, še prevladujejo figuralni motivi z vsebinskimi povezavami na ljudske pripovedi, ki tudi oblikovno črpajo iz obrtniške zakladnice. Pogosto so ti prizori odkrito erotični, v nadaljnjem razvoju pa se postopno spreminjajo v vedno bolj abstraktne, visoko estetizirane in aluzivne oblike," njegovo delo opisuje kustosinja Katarina Brešan. •