Poker in “krokodilje” droge sopotniki mladih na Goriškem
Sintetične ali “krokodilje” droge in nekemične odvisnosti postajajo vse večji problem mladih tudi na Goriškem. Raziskava med šolarji je sicer pokazala, da se je uporaba klasičnih prepovedanih drog zmanjšala. Prav tako manj kadijo, zato pa več popivajo. Na pohodu pa je še zasvojenost s pokrom.
NOVA GORICA> Raziskavo je Lokalna akcijska skupina, ki deluje z namenom preprečevanja zasvojenosti v okviru mestne občine, opravila med 3200 mladimi, od tega je bila tretjina šolarjev iz Nove Gorice, Solkana, Čepovana, Šempasa, Dornberka in Branika, ostali pa dijaki novogoriške gimnazije, Srednje ekonomske in trgovske šole in Tehniškega šolskega centra.
Starši in šole nimajo primernega programa za usposabljanje mladih za preživljanje prostega časa in praznovanj, pravi Kramli. Za primerjavo; včasih so ljudje ob praznikih počistili hiše in ulice ter se nato zbrali skupaj. Pogovarjali so se, bili v stiku z ljudmi okrog sebe. “Današnja zabava in prosti čas temeljita na pozabi. To pomeni, biti čim bolj omamljen, zadet, napit, samo da nisem v stiku s spomini in sedanjostjo. Žal je mladim uspelo, da so si postavili stanje omame kot vrednoto. Bolj kot je nekdo omamljen in ne ve, kako je prišel domov, višje je na lestvici položaja med vrstniki,” meni Kramli.
Dijaki več popivajo
Med osnovnošolci se je v primerjavi z raziskavo iz leta 2004 zmanjšalo število kadilcev in uživalcev alkohola. Manj kadijo tudi dijaki, zato pa več popivajo. Predvsem je več takih, ki se napijejo v povprečju enkrat na mesec. Stroka opozarja, da je pitje alkohola med mladostniki odvisno od tega, kakšen odnos imajo do njega. Slednji pa je v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga imajo do alkohola njihovi starši. Po eni od raziskav, 12- in 13-letniki najpogosteje pridejo v stik z alkoholom doma in s tem dobijo sporočilo, da je pitje primerno vedenje. A ne gre spregledati, da več kot polovica osnovnošolcev še nikoli ni poskusila alkohola, prav tako ne desetina dijakov. Še bolj previdni so mladostniki pri uživanju marihuane. Poskusilo jo je deset odstotkov šolarjev in 40 odstotkov dijakov. In če je manj šolarjev, ki so se že srečali s trdimi drogami, kot sta heroin in kokain, je zaskrbljujoče v porastu med dijaki uživanje sintetičnih drog. Prav slednje in nekemične odvisnosti postajajo največji problem mladih in posledično družbe.
Krokodilje droge tudi pri nas
“Krokodilja droga je močna in agresivna. Človek začne gniti pri živem telesu,” opozarja Miha Kramli, vodja novogoriške ambulante za zdravljenje odvisnosti. Če smo še pred mesecem dni trdili, da novih, tako imenovanih krokodiljih drog, ki naj bi se v Evropo razširile iz Rusije, pri nas ni, danes ni več tako. “Imamo že posamezne primere. Hvala bogu, še ni tako množično, da bi bilo opazno v okolici, pri posameznikih pa je že. Čez dve, tri leta bomo 'pogrešali' klasične narkomane na heroinu in metadonu, ker so vsaj malo vodljivi. Ljudje na novih sintetičnih drogah pa bodo popolnoma nevodljivi. Čaka nas velika sprememba v obravnavi zasvojencev, saj klasični modeli zdravljenja ne bodo več zadoščali,” napoveduje.
Svetovno javnost je pred nedavnim pretresel video na spletni strani youtube, kjer je skupina mladih, ki naj bi pred tem zaužila eno od krokodiljih drog, nekoga polila z bencinom, ga zažgala, dogodek posnela in objavila na internetu. “Ob fizičnem propadanju telesa je notranja stiska pri uživalcih tako huda, da so ti ljudje v stanju nekoga pripravljeni tudi politi z bencinom in zažgati,” razlaga Kramli in opozarja, da postaja sintetična droga tudi sredstvo za doseganje ciljev. “Z njeno pomočjo lahko nekdo doseže, da bo uživalec na primer ubijal, izsiljeval, grozil, kradel, posiljeval.”
Sintetične droge se pogosteje pojavljajo v državah, kjer je teže priti do klasičnih prepovedanih drog oziroma substanc. Gre za snovi, ki po svoji sestavi ne spadajo med prepovedane droge, imajo pa veliko negativnih stranskih učinkov.
Mladi so vse bolj zasvojeni s pokrom
Še pred letom dni so v ambulanti za zdravljenje odvisnosti prejeli v povprečju en klic dnevno, povezan s težavami zaradi nekemičnih odvisnosti. Danes jih v povprečju štiri. Najpogosteje gre za internetno zasvojenost s pornografijo, socialnimi omrežji, informacijami. Med dijaki pa je vse več zasvojenih s klasičnim in internetnim pokrom. “Imamo primere, ko mladostniki prekinejo s šolanjem, da bi postali poklicni igralci pokra. Problem je, da izgubijo vse cilje, vizijo, ki so jo imeli za nerealen življenjski projekt, ki se na koncu ne izteče. Tako imamo že primere zadolženih mladoletnikov, ki so si izposojali denar od organiziranih uličnih posojevalcev. Ti pa jih zdaj izsiljujejo in grozijo njim ter njihovim staršem,” pojasnjuje Kramli. Po njegovem mnenju so v javnem zdravstvu premalo pozorni na omenjene nove pojave. “Skrajni čas bi bil, da bi se tudi javne inštitucije lotile tega problema, ker bomo imeli na tisoče ljudi, ki ne bodo zaradi te zasvojenosti sposobnosti skrbeti zase,” je prepričan.
TINA KODRE
