Podmark na nogah, Lada na čakanju
Pred kratkim se je sestala Civilna iniciativa Podmark in opozorila, da kljub številnim javnim predlogom ni bila uslišana glede izboljšanja prometne varnosti na križišču pod Biotehniško šolo v Šempetru. O tem so mnenja v svetu občine Šempeter Vrtojba, na čelu z županom, deljena, posledica pa je, da dopolnjeni osnutek prostorskega načrta za sosesko Lada (OPPN), kjer naj bi zraslo 207 stanovanj, še ni sprejet. Več odprtih prometnih vprašanj na tem območju je povezanih tudi z načrti za novo železniško postajališče. Ni še mogoče reči, ali bo hkrati z izgradnjo novega postajališča olajšan dostop s severnega obrobja Šempetra do bolnišnice in centra mesta.
Zdajšnje pomanjkljivo urejeno križišče z glavno cesto pod Podmarkom je že s trenutno obremenitvijo nevarno.
Foto: Igor MušičŠEMPETER • Civilna iniciativa Podmark je zbrala že več kot 400 podpisov prebivalcev te soseske, ki je le z enosmerno ulico povezana z zunanjim svetom v smeri treh nerodnih in le nekaj deset metrov med seboj oddaljenih križišč pod Biotehniško šolo. Ta so od jutra do poznega popoldneva precej obremenjena s premiki prebivalcev in šolarjev. Črni točki na tem območju sta dve. Vključevanje na prometno severno šempetrsko obvoznico z zavijanjem levo v smer vipavske hitre ceste in direkten dostop do središča Šempetra skozi podvoz z zgolj enosmernim prometom. Prometna varnost bi se - brez ustreznih tehničnih posegov - precej poslabšala, če bi v bližini Biotehniške šole zrasla še načrtovana soseska Lada z več kot 600 novimi prebivalci, ki bi lahko prišli do glavne ceste in središča Šempetra le po že opisani poti.
Glede na zapisano je po razpravi na zasedanju vodstva civilne iniciative njen predstavnik Bojan Goljevšček za naš časopis povedal: "Naše stališče, je da OPPN Lada ne more biti sprejet brez primerne prometne ureditve na tem območju. Pritisk dodatnih prebivalcev bo podvojen. Povečala se bo obremenitev na Ulici padlih borcev in Cvetlični ulici, ki vodita skozi enosmeren podvoz do Šempetra. Ali se čaka, da bo nastal upor s civilno iniciativo še tam? Že sedaj je dostop do iz Podmarka do centra Šempetra in do bolnišnice otežen in nevaren. To je po našem mnenju mogoče izboljšati le z ureditvijo velikega krožišča pod Biotehniško šolo. Zavedamo se prostorske omejitve zaradi železniškega koridorja. Zato smo tudi predlagali zamik krožišča z osi šempetrske obveznice proti soseski Podmark. Naš član, upokojeni diplomirani univerzitetni inženir gradbeništva Gorazd Humar, je v korist manjšega posega v zemljišča pod Podmarkom narisal tudi predlog ovalnega krožišča. Župan je naše pobude poslušal, ni jih pa uslišal. Vztraja pri le pri izboljšanju glavnega križišča z obvoznico in pri izgradnjo malega krožišča pod Biotehniško šolo, a to ne rešuje izpostavljenosti tistih, ki iz Podmarka na glavno cesto zavijajo na levo. Ali bomo čakali, da kdo umre, da se bomo zavzeli za najbolj varno rešitev?"
Na edini lanski seji občinskega sveta, ki je obravnavala predlog stališč do pripomb na javno razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPPN Lada predvsem zaradi različnih pogledov na prometno ureditev ta ni bil sprejet. Od 16 prisotnih svetnikov jih je proti glasovalo 11. Predsednica Odbora za okolje in prostor, občinska svetnica Karmen Gerbec, je bila v pismeni obrazložitvi svojega glasu neomajna. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada ne rešuje celovito prometne ureditve, ki je za območje na severni strani železnice pomembna. Stanovalci novega naselja Lada bodo bistveno povečali promet na tem območju in poslabšali življenjske razmere. Pogoj za sprejem OPPN-ja mora biti primerna ureditev prometnega režima na tem območju.
Na sestanku civilne iniciative prisoten občinski svetnik Matej Čebron je pojasnil svoje videnje zapleta:
"Sprejemanje OPPN se je na občinskem svetu ustavilo, ker se predlogi civilne iniciative ne upoštevajo. Nesprejemljivo je, da sedanja križišča pod Biotehniško šolo, ki so že na meji zmogljivosti, obremeni še dodatnih okoli 700 ljudi iz soseske Lada. Vprašljive so osnove študije prometne ureditve, ker izhajajo iz sedanjih obremenitev, ne pa iz tistih, ki bodo šele nastale. Prikčakujem, da dbo župan prisluhnil civilni iniciativi in da bo branil občane v pogovorih z državo ter se potrudil presekati zastoj pri sprejemu OPPN. Že deset let vemo, da se načrtuje gradnja stanovanj na območje Lade. Prebivalci Podmarka niso proti razvoju. Stanovanja potrebujemo. Projekt je všečen, a je treba primerno in varno urediti dostop do glavne ceste, do središča Šempetra, do železniške postaje in poskrbeti za direktnen dostop reševalnih vozil s predela šempetrske obvoznice na območju pod Podmarkom do bolnišnice. Sedaj morajo reševalna vozila narediti dva kilometra dolg ovinek skozi krožišče Rožna dolina, ali pa se morajo prebijati skozi zelo prometno središče Šempetra."
Kaj pravi stroka?
Podjetje Provia iz Naklega, ki je pripravilo študijo prometa na opisanem območju za potrebe OPPN Lada, je ocenilo, da prometnih tokov ni toliko, da bi bilo potrebno veliko krožišče za varen dostop iz Podmarka, Biotehniške šole in bodoče Lade na obvoznico. Malo krožišče pod Biotehniško šolo, ki bi združilo sedanji dve križišči tik pred tretjim z obvoznico in na katerega bi se z glavne ceste umaknila avtobusna postaja, bi povečalo varnost obstoječega T križišča z glavno cesto. To bi bilo z dodatno prometno signalizacijo, otoki, z javni razsvetljavo in s semaforjem dovolj zmogljivo in varno.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili še na Podjetje Ipod iz Nove Gorice, v katerem je presoja prometne varnosti za omenjeno območje izdelal presojevalec varnosti cest, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Roman Anzeljc. Za naš časopis je pojasnil še nekaj rešitev: "Najprej moram poudariti, da se je pri pripravi prometne ureditve upoštevalo tudi prihodnje obremenitve, ki bi jih povzročila naselitev nove soseske Lada. Združevanje dveh križišč na ulici Padlih borcev pod Biotehniško šolo v eno krožišče, kjer bo umeščena še avtobusna postaja, bo izboljšalo prometno varnost tako za voznike kot za pešce. Prispevalo bo tudi k varnosti križišča s šempetrsko obvoznico, od koder predvidevam umik avtobusnega postajališča in tam zato ne bo več potrebe po prehodu za pešce, pa tudi preglednost križišča bi se izboljšala. To bo preprečilo dve nevarni situaciji. Voznik - zavijalec z glavne ceste zaradi nenadnega vstopa pešcev na prehod in posledičnega ustavljanja sredi manevra ne bo izpostavljen tveganju naleta drugih vozil, pešcem pa ne bo treba čez zelo dolg prometen prehod. Poleg tega se bo lahko stop črta za vozila pomaknila bliže glavni cesti in bo vključevanje nanjo hitrejše. Križišče z obvoznico bi lahko razbremenili, če bi enosmerno prometno ureditev skozi naselje Podmark obrnili s smeri proti obvoznici na cesto lokalno cesto Šempeter - Rožna dololina. Če temu dodamo še predvideno opremljanje križišča z obvoznico z otoki in nadgradnjo s pametnim semaforjem, sta zmogljivost in varnost tega križišča ob ohranitvi omejitve hitrosti na 70 kilometrov na uro primerna, ni pa to optimalna rešitev. Ekscesnih voznikov, ki bi po ravni obvoznici morda v rdečo luč pridivjali daleč nad omejitvijo hitrosti, niti radar ne bo ustavil. To lahko stori le krožišče. Ocenjujem, da je rešitev velikega krožišča z zamikom z osi obvoznice proti Podmarku kot nadomestilo za sedanje T križišče z obvoznico boljša in izvedljiva. Od tu dalje pa je stvar politike in odločevalcev, kaj bo uresničeno."
Župan postavlja izvedljivost pred želje
In kako vidi razpletanje prometnega gordijskega vozla in OPPN-ja Lada šempetrski župan Milan Turk? Za naš časopis je napisal pojasnilo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.
Zalomilo se je pri strokovni podlagi za ureditev prometa pod biotehnično šolo. Občinska uprava je veliko časa vložila v to, da je strokovne podlage uskladila z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki je upravljavec državne ceste - obvoznice pod šolo. Promet bi bilo sprejemljivo in varno narediti tudi brez gradnje velikega krožišča, a nekateri menijo drugače. Glede na to občinski svet ni sprejel stališč do pripomb na osnutek OPPN, ker to ne bi bilo smiselno, saj pripombe niso usklajene z DRSI-jem, ki bo pri izvedbi prometne ureditve imel zadnjo besedo.
Župan opozarja: "S pripombami, ki jih imamo sedaj na mizi, ne bomo uspeli uskladiti pormetne ureditve z DRSI-jem in zaradi tega ne bomo pridobili pozitivnega mnenja DRSI na predlog OPPN, zaradi česar ne bomo mogli nadaljevati postopkov njegovega sprejemanja. Sam sem se dodatno angažiral in izpeljal sestanek s predstavnikom DRSI, na katerega so bili povabljeni vsi člani občinskega sveta in predstavniki civilne iniciative. Tam so vsi lahko slišali, da je odločanje o prometnih ureditvah strokovna zadeva upravljavca cest, ki upošteva izmerjene podatke. Jasno je bilo povedano, da na osnovi teh podatkov DRSI krožišča na državni cesti ne namerava graditi. Občinska uprava je pripravljena naročiti spremembo strokovnih podlag v realističnem obsegu, na primer, da se v prometno ureditev vključi pametni semafor. To bi zmogla financirati tudi občina, če tega DRSI ne bi notel plačati, vendar pa mora DRSI s takšno ureditvijo soglašati. Ne vidim razloga, da bi zaradi zahteve po krožišču ovirali sprejem stališč do pripomb na OPPN in nato sprejem OPPN-ja. Če bom zaznal, da je občinski svet o tem pripravljen ponovno razpravljati in jih sprejeti, lahko to naredimo."
Briško podjetje Norson nepremičnine je zaenkrat še pripravljeno počakati na razplet ovir za sprejemanje OPPN-ja. Pomanjkanje stanovanj na Goriškem je namreč znatno. Odmikanje časa gradenjev (daljnjo?) prihodnost sicer prinaša tveganja za podražitve in še težjo dostopnost teh dobrin za tiste, ki jih najbolj potrebujejo, za mlade družine.