Po prestolnici naj čim več ostane
Kandidatura Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 iz lepe, a meglene zamisli prerašča v konkreten načrt in zavezo. Z včerajšnjo javno predstavitvijo dosedanjega dela komisije za pripravo projekta se je začela nova faza snovanja, v kateri so dobrodošli zamisli in predlogi najširše javnosti. Ima Nova Gorica možnosti, da premaga ostala mesta v Sloveniji in pridobi naziv? In ali si občina lahko od tega naziva obeta konkretne razvojne priložnosti?
NOVA GORICA > Festival Darko Bratina. Poklon viziji, katerega vrhunec je danes s slovesno podelitvijo nagrade Mariu Brenti, in novogoriški Kulturni dom sta bila soorganizatorja včerajšnje razprave o Evropski prestolnici kulture (EPK). Ker so v omizju na dogodku v okviru filmskega festivala s predstavnicama lokalnih oblasti sedeli gledališka režiserka, konservator, ekonomist in podjetnik, je moč trditi, da novogoriški projekt EPK že na samem začetku zastavlja širino in večplastnost, ki sta nujni, če naj bo mesto s svojo kandidaturo uspešno.
Do koder seže tablica
Vsi govorniki so poudarjali, da beseda “kultura” v tem kontekstu pomeni veliko več kot operna predstava, razstava slik ali stara palača. Vodja komisije za pripravo projekta Neda Rusjan Bric je obrazložila širok lok razmisleka in pojasnila, da je EPK predvsem razvojni projekt: “Vsako mesto, ki dobi ta naslov, ima velikansko priložnost, da spremeni okolje za generacije naprej. Tudi če Nova Gorica ne bi bila izbrana, je možnost, da se dve ali tri leta pripravljamo, da se akterji povezujejo med seboj, da se povezujemo s sosednjo Gorico in mislimo svojo prihodnost, neprecenljiva.”
V prihodnjem letu bodo člani komisije pri posameznikih, ustanovah in društvih na več javnih dogodkih iskali zamisli in predloge. Razpis za EPK 2025 je pričakovati konec leta 2019 ali začetek 2020. A kot so poudarili, mora biti do takrat razvojna strategija že povsem pripravljena, Nova Gorica pa mora svojo pozornost do kulture izkazovati že prej. Leta 2025 bo ena prestolnica kulture vsekakor v Sloveniji. Poleg Nove Gorice je doslej svojo kandidaturo napovedala še Lendava, gotovo pa se jima bo pridružilo še kakšno mesto.
Prav geografska lega mesta in njegova povezanost čez državno mejo je eden od temeljev novogoriške kandidature. Gorica bo zato glavni partner pri kandidaturi. Prestolnica kulture je uradno vedno mestno središče, a vsebina zajema široko področje, ki sega, pojasnjuje Rusjan Briceva, od izvira do izliva Soče, zaobjema Vipavsko dolino, Kras in Brda na obeh straneh meje ter del Furlanije Julijske krajine, ki ga dojemamo kot goriškega: “Preprosto povedano, do koder na obeh straneh meje seže registrska oznaka 'Go'.”
Tudi jota je kultura
Komisija je doslej zaznala sedem področij, pomembnih za kandidaturo. Ta zaobjemajo številne razvojne izzive, od obnove kulturne dediščine, denimo gradu Rihemberk ali Laščakove vile, preko kmetijstva in gastronomije do spodbujanja podjetništva in alternativnih turističnih namestitev.
Kulturo moramo razumeti v najširšem možnem pomenu te besede kot značaj in vzdušje specifičnega prostora s svojo zgodovino in tradicijo, sta se strinjala tudi predavatelj na Univerzi v Novi Gorici Marco Acri in asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Bratec, ki je novo razumevanje kulturnega turizma duhovito povzel s stavkom: “Če na Goriškem naročim joto in štruklje, sem že kulturni turist.”
Denar ne bo padal z neba
Naziv prestolnica kulture regijam seveda daje možnost da, vsaj v določenem obdobju pritegnejo več obiskovalcev. A pravi smisel je v tem, da se izboljša življenje domačinov. Ter da tudi po tem, ko projekt mine, v okolju nekaj ostane.
Kot je pojasnila Rusjan Briceva, niso razmišljali o kakšnih velikih novogradnjah, saj se je izkazalo, tudi v nesrečnem mariborskem primeru, da to ni najboljše. Bolj smiselno, meni, je obnavljati obstoječe stavbe.
Ne le, da EPK Novi Gorici gotovo ne bo prinesla palač. Tudi milijoni ne bodo deževali. Evropska unija dejavnosti prestolnic kulture finansira s polovičnim vložkom. Del denarja si sicer lahko lokalne skupnosti in posamične ustanove pridobijo tudi na drugih evropskih razpisih, kjer že vložena kandidatura za EPK prinaša dodatne točke.
A projekt lahko kljub temu pripelje sveži kapital, odpre nova delovna mesta, poveča prepoznavnost regije in postavi temelje za dolgoročni razvoj. Ter prinese še tisto, manj otipljivo, a pomembno, kar je podjetnik, direktor podjetja Goap, Leon Kralj na včerajšnji javni predstavitvi definiral tako: “Če nimaš vizije, so krivi družba, posamezniki, podjetniki in župan ter povsod iščeš težave. Če pa jo imaš, težave vseeno pridejo, a iščeš rešitve.”