Orehek: Do svobode in samostojnosti, ker se niso delili

Goriška
, posodobljeno: 28. 12. 2025, 17:39

V Orehku so tudi letos obudili spomin na prve štiri, decembra leta 1942 padle partizane na Cerkljanskem. Množica spominjajočih z ministrom za obrambo Borutom Sajovicem in podpredsednico slovenske borčevske organizacije Ljubico Jelušič je odmevala s skupnim klicem k spoštovanju vrednot NOB in slovenske osamosvojitve, z nujnim preseganjem današnje razklanosti na čelu.

Orehek: Do svobode in samostojnosti, ker se niso delili

Med številnimi govorniki se je tudi domačinka Bojana Jeram zavzela za enotnost v domovini.

Foto: Saša Dragoš

“Politiki se moramo usesti skupaj in se toliko časa pogovarjati, dokler ne bomo našli najboljših skupnih rešitev, ki vodijo naprej,” je v daljšem nagovoru in recitalu na slavju v spomin na prve padle partizane na Cerkljanskem na dan samostojnosti in enotnosti poudaril minister za obrambo Borut Sajovic. Prej je k spomeniku padlim v prisotnosti častne straže garde slovenske vojske položil venec. Za njim so to storili še organizator spomina za domače društvo ZZB Jože Jeram, župan občine Cerkno Gašper Uršič in predstavniki zamejskih partizanskih organizacij v Italiji in Avstriji.

Šest domačinov se je na Rodnah nad Orehkom na predbožični večer leta 1942 znašlo v obroču okrog 200 italijanskih vojakov in štirje so v njem ostali za vedno. “Bili so preprosti fantje, ki so hoteli obraniti svojo zemljo, jezik ...” je poudarila domača govornica Bojana Jeram. “Ta kraj ni le del naše zgodovine. Je kraj opomina na pogum mladih ljudi. V najtežjem času so stopili v bran svobodi, dostojanstvu in pravici do obstoja. Tragičen dogodek je tlakoval pot NOB na Cerkljanskem in postavil temelje vrednotam,” je župan Uršič obljubil, da te vrednote ne bodo pozabljene.

Orehek: Do svobode in samostojnosti, ker se niso delili

V prisotnosti častne straže garde Slovenske vojske so k spomeniku prvim štirim padlim partizanom na Cerkljanskem položili vence.

Foto: Saša Dragoš

Govorniki so soglašali, da bodo vrednote oživele le, če bo v Sloveniji konec nesmiselnih delitev. “V državnem zboru smo imeli proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, a vseh ni bilo na njej. Bila je še ena, ločena proslava. Žalostno! Mi smo en narod, ena država in si želimo živeti skupaj. To je potrebno jasno in odločno zahtevati tudi od nas politikov,” je poudaril minister Sajovic.

Človečnost je mogoča tudi najhujšem času

Sajovic je presenetil z v nagovor vpletenim recitalom pesmi, ki izpod peres Franceta Prešerna do Karla D. Kajuha govorijo o moči skupnosti.Ustavil se je v omenjenem obroču premočnih sovražnikov na Rodnah, iz katerega se je dvema - mitraljezcu Tarasu in ranjenemu komandantu - uspelo izviti. “Ko sta mislila, da sta na varnem, se je pred njima pojavil italijanski vojak. Ni streljal, ni kričal. Povesil je puško in se umaknil,” je poudaril, da iskra človečnosti lahko vzplamti tudi v najhujših časih. “Tudi to je tisto, kar nas dela prijatelje,” je pozdravil goste iz zamejstva.

Pozivu k enotnosti se je pridružila Jelušič. Ob podelitvi priznanj je izpostavila še solidarnost, pomen spoštovanja vseh, ki brez delitev pomagajo v najtežjih preizkušnjah - od slovenske vojske do številnih prostovoljskih društev z gasilci na čelu. Prav domačemu gasilskemu društvu Bukovo-Zakojca je skupaj z Jeramom vročila prvo priznanje ZZB, naslednji pa domačinoma Antonu Črvu in Izidorju Mavriju.

Ob slovesnosti je že zarana po poti spomina krenilo okrog 40 pohodnikov, prireditev so pospremili s kulturnim programom - od pesmi zbora Sožitje iz Baške grape, preko prebiranja odlomkov iz knjige o heroju Francu Šibelji - Stjenki Kdo so ti ljudje kraških sester Katice del Bon in Irene Colja do domačega osnovnošolca. •