Opajci še predahnejo bolj za zabavo
Ves minuli konec tedna so v vasi na zahodnem robu goriškega Krasa ob meji z Italijo praznovali praznik kraja, ki je pred 60 leti postal krajevna skupnost. Večeri pri Hiši opajske tradicije, slikovitem prizorišču sredi vasi, so minevali v slogu bogate opajske tradicije z obujanjem dediščine kraja, v katerem se neprestano kaj dogaja.
OPATJE SELO > Opajci imajo o svojem kraju veliko povedati, zgodovina je dolga in pestra. Ime kraja se začne pojavljati med letoma 1112 in 1121, pri čemer je bilo Selu dodano Opatje verjetno po opatiji v Štivanu, od koder so menihi benediktinci duhovno oskrbovali tamkajšnje kraje. Pred prvo svetovno vojno in po njej je bilo Opatje selo središče občine, ki je obsegala tudi slovenske vasi in zaselke, ki so po drugi svetovni vojni ostali v Italiji. Po priključitvi Primorske k matični državi je bila občina Opatje selo ukinjena.
Preživeli vojne vihre
Med prvo svetovno vojno so tod v okviru soške fronte potekali hudi boji. Vas je bila porušena, ljudje so morali v begunstvo. Po prvi svetovni vojni so vas obnovili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Kmetijska zemlja je bila opustošena, zato so ljudje zaposlitev iskali v okoliških kamnolomih in v tržaški ladjedelnici. Nekateri so se ukvarjali s staro vaško obrtjo - izdelavo bičev ali škarabacev, s kamnoseštvom in podobnimi opravili.
S fašizmom na oblasti je življenje postajalo še težje. Ko so prišli Nemci, je bilo Opatje selo ograjeno z bodečo žico, v vasi je bila nemška komanda zaledne enote TOT. Z mejo med Jugoslavijo in Italijo po vojni je Opatje selo ostalo odrezano od delovnih mest v Tržiču, Gorici in okolici in tudi brez cestne povezave proti Vipavski dolini. Ljudje so se začeli množično odseljevati. S cesto proti Mirnu, Šempetru in drugim krajem se je odhajanje iz vasi ustavilo. Opatje selo je leta 1965 postalo krajevna skupnost, ki zajema še naselji Nova vas in Lokvica ter zaselek Segeti, od leta 1994 sodi pod Občino Miren-Kostanjevica in danes šteje približno 500 prebivalcev.
Prijazni, delavni, odprti
Praznovanje 60 let krajevne skupnosti se je začelo z odprtjem razstave fotografij Kras avtorja Andreja Marušiča in z literarnim večerom Neč nouga striparjev Karoline Umetnine in Izarja Lunačka. V soboto so priredili opajski sejem, v nedeljo pa so se zbrali na osrednji slovesnosti, v katero so bila ob krajevni skupnosti vprežena vsa domača društva, ponudniki in še kdo.
Župan občine Miren-Kostanjevica Mavricij Humar je Opajce pozdravil kot nadvse, prijazne, delavne, odprte prebivalce občine. Predsednica sveta KS Jasmina Mihelj Marušič je poudarila, da so bili temelji postavljeni v preteklosti. Zato so generacijsko složni in ohranjajo tradicijo dogodkov brez sezonskih premorov. Vsepovsod, tudi na Češkem, imajo prijatelje. Na odru so se zvrstili moški pevski zbor Kras, otroški zbor, pevki Alenka Marušič in Julija Polanc, nekdanji predsedniki sveta KS, njihovi tajnice in tajniki. Za konec so si ogledali dokumentarni film o Opatjem selu Dimitrija Marušiča. •