Okrogli obletnici Osimskih sporazumov in osimske (briške, sabotinske) ceste
Od obmejnega do brezmejnega sta Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in Goriški muzej naslovila obeleževanje 50. obletnice podpisa Osimskih sporazumov in 40. obletnice odprtja ceste, ki je Goriškim brdom končno odpravila krivico, povzročeno z začrtanjem nesrečne meddržavne meje po drugi svetovni vojni. Na sobotni slovesnosti so v Gradu Kromberk tudi odprli razstavo o tistih zgodovinskih dogajanjih.
KROMBERK > “Danes si ne morem zamisliti, da te ceste ne bi bilo,” se glasi zadnji stavek v katalogu, ki spremlja razstavo v Gradu Kromberk. Izrekel ga je župan občine Brda Franc Mužič, ki je nastopil svoj prvi mandat na čelu novoustanovljene občine leta 1994. Takrat, dobro desetletje let po odprtju osimske ceste, so se sicer že kazali spodbudni rezultati pridobitve, Goriška brda danes pa so vzorec neslutenega razvoja. Direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič je z velikim zadovoljstvom spomnil, da velika jubileja praznujemo v letu, ko dve sosednji mesti skupno nosita naziv evropska prestolnica kulture in prav na dan Muzejske poletne noči.
Kar se danes zdi samoumevno, je bilo v nekih drugačnih časih komaj verjetno, se strinjajo poznavalci vsega dogajanja. Osimski sporazumi so bili velik diplomatski dosežek obeh držav, pogovori so se namreč začeli še v razmerah hladne vojne in tudi razpoloženje na obeh straneh meje občasno ni bilo ravno prijateljsko. “25 let se je tista ideja (o cestni povezavi preko Sabotina) kuhala, ohranjala, nekoliko spreminjala, ampak ne bistveno,” je v katalogu zapisal solkanski arhitekt Tomaž Vuga v zapisu o briški cesti. Nekdanji predsednik občinske skupščine Nova Gorica Danilo Bašin pa se spominja: “Predstavniki lokalnega prebivalstva, naše republike in jugoslovanskih osrednjih oblasti so si stalno prizadevali, da bi v soglasju z Italijo dobili neposredno cestno povezavo med Solkanom in našim delom Brd.” O genezi cestne povezave med Goriškimi brdi in Novo Gorico v katalogu piše Luka Mlekuž iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.
Obvladovanje izredno zahtevnega terena na pobočju Sabotina, ki so se ga lotili gradbinci, je bil mukotrpen posel. O tej, najpomembnejši odločitvi iz osimskih sporazumov poroča Tomaž Vuga. Označuje ga za svojevrsten politični in prostorski fenomen, ki mu v Evropi verjetno ni primera. Inženir Gorazd Humar pa se loteva razprave o tehnoloških izzivih pri gradnji cestnega mostu čez Sočo v Solkanu, lepotca v sozvočju z legendarnim železniškim mostom. Prispevek o Bricih, njihovem življenju in delu nekoč in danes - Prej smo bili zadnji, zdaj smo prvi, pravijo - sta pripravili Tanja Gomiršek in Ines Beguš Bavcon iz Pokrajinskega arhiva.
Razstava je postavljena v treh delih (okoliščine nastajanja Osimskih sporazumov, gradnja osimske ceste in ljudje - Brici). Bogat katalog, ki ga je predstavila direktorica Pokrajinskega arhiva Tanja Martelanc, poleg arhivskih, spremljajo tudi aktualne fotografije Matjaža Prešerna.
