Odšle so, da bi rešile domača ognjišča

RENČE > Muzejska zbirka Med Renčami in Aleksandrijo, Življenje Aleksandrink je nastala na osnovi knjige Aleksandrinke iz Renč, z zgodbami, ki jih je zbirala članica Društva za kulturo, turizem in razvoj Renče Stazica Zorn, knjigo pa sta leta 2015 izdala Goriški muzej in Občina Renče-Vogrsko.

Z odprtja razstave

Foto: Alenka Tratnik

V spomin in zahvalo

“Podobno kot v Prvačini je bila tudi v Renčah skoraj v vsaki hiši aleksandrinka. Pomembno je, da te zgodbe zapišemo in ohranimo. V spomin ženskam, ki so se žrtvovale in odšle na tuje, da so omogočile preživetje družine. Niso šle samo v Egipt, ampak tudi v Trst, Milan, v Ameriko. Njihove zgodbe so bile zelo različne. Take zgodbe povežejo ljudi. Verjamemo, da bo muzej povezal ljudi,” je povedala Vesna Pahor iz Društva kultura Renče, ki je sodelovalo tudi pri urejanju prostora.

Z odprtja razstave

Foto: Alenka Tratnik

Pobudo je s pomočjo LAS projekta Kulinarična in bivanjska kultura aleksandrink uresničila Občina Renče-Vogrsko. “Zahvaljujemo se Regijski razvojni agenciji severna Primorska, da smo prek LAS projekta obnovili objekt in opremili prostor v stari vežici. Kot občina vidimo muzejsko zbirko kot del zgodovinskega turizma in produkt, ki bo še spodbudil razvoj turistične ponudbe v naši občini,” je pristavil župan Tarik Žigon.

Muzejsko zbirko je zasnovala Anja Pangerc. “Ideja je bila, da bi muzej zasnovali kot popotovanje žensk iz Renč v Aleksandrijo. Razstavo sestavljajo opisi razlogov za odhod, potovanja, življenja v Aleksandriji in vrnitve domov. Vsak del razstave vsebuje odlomke zgodb iz knjige Aleksandrinke iz Renč. Na koncu je izbranih še šest video pričevanj, ki so kot osebna izpoved prebrane v prvi osebi kot iz dnevnika šestih aleksandrink. Barvi razstave sta zelena, ki ponazarja rodne Renče, in peščena, ki je barva Egipta,” je pojasnila Pangerc.

Z odprtja razstave

Foto: Alenka Tratnik

Od muzejev do poti aleksandrink

Muzejsko zbirko bo, podobno kot zbirko Renče 1914-1918, ki je na ogled v sosednjem prostoru, upravljal Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, ki je pripravil tudi izobraževanje za turistične vodnike. “Vemo, da so v turizmu pomembne zgodbe in to je ena od zgodb, kjer ljudje zastrižejo z ušesi, zato ima velik potencial. Hiša aleksandrink v Prvačini je največji muzej aleksandrink, če se bo dopolnil s takimi točkami, kot je ta, bomo zgodbo povezali in pokazali, da je to teritorij,” je razmišljala direktorica zavoda Erika Lojk.

Z odprtja razstave

Foto: Alenka Tratnik

Z njo se strinja tudi predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina Darinka Kozinc. “Pričakujem, da bo mali muzej v Renčah spodbudil tudi druge kraje po Vipavski dolini. Ustvariti pot, kjer je osrednji muzej v Prvačini, in povezati celo Vipavsko dolino, bi bilo res nekaj krasnega. Danes se turizem gradi na zgodbah, zgodbe o aleksandrinkah so zgodbe, ki segajo v srce,” je povedala.

Po eni strani tragične, če so odhajale matere, ki so puščale otroke doma, po drugi strani zgodbe priložnosti, še pravi Darinka Kozinc. “Ko so ženske iz naših vasi vstopale v bogate hiše evropskih družin in nekatere postale celo sestavni del teh družin. Ko govorimo o aleksandrinkah, govorimo tudi o ženski emancipaciji, po mojem mnenju prvi v svetu. Njim gre tudi večen spomin in zahvala, da smo danes tukaj in da je ta dolina taka, kot je.”

Z odprtja razstave

Foto: Alenka Tratnik

Slovesnosti je posebno noto s pripovedjo o življenju v Aleksandriji dala tudi “lešandrinka Lojza” iz Prvačine oziroma Andrejka Humar, predsednica Društva žena Prvačina z dramsko skupino Aleksandrinke. Kot vnukinja aleksandrinke poudarja pomen ohranjanja spomina. “Aleksandrinke so zelo vplivale na zgodovino v naših krajih, saj so pomagale ohranjati domačije, preprečevale revščino in prinašale znanje, kulturo. Gre za emancipacijo. Ženske so pridobile ogromno znanja, z denarjem, ki so ga zaslužile, so lahko kupile hiše in prvič v zgodovini postale lastnice,” je še povedala. •