Odprli prvo sončno elektrarno družbe Soške elektrarne Nova Gorica
Družba Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) je danes na Kanalskem Vrhu predala namenu svojo prvo večjo sončno elektrarno. Elektrarna z močjo 2,9 MW stoji ob akumulacijskem jezeru črpalne hidroelektrarne Avče, sestavlja pa jo 4736 modulov. S projektom, ki so ga uresničili v sodelovanju s krajani in z občino Kanal ob Soči, se družba iz vodnih virov vse bolj usmerja tudi v sončno energijo, je poudaril generalni direktor družbe Mitja Gorjan.
KANALSKI VRH >Družba Soške elektrarne Nova Gorica, ki že od leta 1947 energijo vode spreminja v električno energijo in trenutno upravlja pet hidroelektrarn na reki Soči, 22 malih hidroelektrarn na pritokih Soče in tudi trenutno edino črpalno hidroelektrarno v Sloveniji, se vse bolj usmerja tudi v druge obnovljive vire, zlasti v sončno energijo. Sončna elektrarna na Kanalskem Vrhu je njena prva večja tovrstna naložba.
Elektrarno so postavili na brežine ob akumulacijskem jezeru HČE Avče. Sestavlja jo 4736 modulov, ki se razprostirajo na dveh hektarjih površine, z namensko rabo za energetiko.
Letna proizvodnja bo 3,3 GWh
Elektrarna z močjo 2,9 MW bo letno proizvedla predvidoma 3,3 GWh električne energije je povedal generalni direktor družbe SENG Mitja Gorjan. 2,2 milijona evrov vredno naložbo družba sama financirala, vključena pa je tudi v podporno shemo Agencije za energijo Republike Slovenije. Gorjan je za naslednje leto že napovedal širitev elektrarne, tudi s pomočjo denarja EU, pri čemer bo treba posodobiti tudi samo omrežje. Po dokončanju druge faze bo imela sončna elektrarna Kanalski Vrh skupno moč 8 MW. “Sončna elektrarna Kanalski Vrh ni največja v Sloveniji in ne v skupini HSE, je pa pomembna, ker z njo začenjamo investiranje v obnovljive vire in hranilnike. Vemo, da je Primorska najbolj osončeno območje Slovenije, in to moramo izkoristiti, če želimo uresničiti zeleni prehod,” je pristavil Gorjan.
Sodelovali z občino in s krajani
V družbi SENG so ob tem poudarili dobro sodelovanje z Občino Kanal ob Soči in s krajani Kanalskega Vrha, kar je pripomoglo, da so sončno elektrarno umestili v prostor. Kot je povedal kanalski župan Miha Stegel, so za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta porabili dobri dve leti. ”V tem času smo občina, SENG, prebivalci in država vložili veliko napora in iskali skupne rešitve. Pri umeščanju vsakega industrijskega objekta bi potrebovali, da pride do soglasja. Imamo srečo, da SENG zaposluje veliko naših občanov in so od vsega začetka iskali rešitve v dobrobit občanov,” je povedal župan. In dodal še: “Ker smo okoljsko občutljiva občina, je treba iskati okolju sprejemljive rešitve, ki zagotavljajo dolgoročno dobrobit vsem, predvsem pa ljudem, ki živimo v tem okolju.” Občina bo sicer od naložbe imela tudi neposredne koristi. “Dogovor je, da občina dobi deset odstotkov elektrike po proizvodni ceni, pri tem gre za oskrbo javnih uporabnikov. Po trenutnih izračunih ne gre za bistveni prihranek, je pa pomembno, da se občini ni treba ukvarjati s projektiranjem in z investicijo,“ je pristavil Stegel. Kot so pojasnili v SENG, je prostorski dokument predvidel celotno ureditev območja, kot je energetsko-naravoslovni park, ureditev območja s peš- in kolesarskimi potmi ter drugo, za krajane in obiskovalce pomembno infrastrukturo.
Slovenija proizvede dobro polovico energije iz obnovljivih virov
Naložbo je pozdravil tudigeneralni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Tomaž Štokelj. Povedal je, da Slovenija danes proizvede več kot polovico vse električne energije iz obnovljivih virov. “Izgradnja novih elektrarn za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov ne pripomore le k izpolnjevanju okoljskih zavez, ampak krepi tudi odpornost Slovenije, saj povečuje njeno samooskrbo in zmanjšuje potrebo po uvozu energentov,” je dejal Štokelj. Želel bi, da bi primer sodelovanja pri sončni elektrarni Kanalski Vrh postal zgled tudi pri umeščanju podobnih energetskih objektov v prostor.
“Če bomo znali prisluhnili ljudem, potem se za take projekte, ki so čisti, saj gre za enega najbolj čistih načinov pridobivanja električne energije, ni treba bati. Zraven pa mora pristopiti tudi država in s spodbujevalnimi mehanizmi in trajnimi politikami podpreti taka prizadevanja,” je danes povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovem mnenju bodo imele pri izrabi obnovljivih virih energije sončne elektrarne tudi v prihodnje pomembno vlogo. “V Sloveniji trenutno pridobimo četrtino potrebne električne energije iz obnovljivih virov, do leta 2030 pa želimo ta delež povečati na tretjino,” je napovedal minister.
