Ob srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja

Goriška
, posodobljeno: 18. 01. 2026, 9:29

V Kobaridu je v soboto ob navzočnosti ministra Mateja Arčona potekalo 54. tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja. Ob robu so podpisali pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na tem območju, ki predstavlja začetek novega skupnega poglavja razvoja čezmejnega prostora.

S 54. tradicionalnega novoletnega srečanja Slovencev Videnske pokrajine in Posočja

S 54. tradicionalnega novoletnega srečanja Slovencev Videnske pokrajine in Posočja

Foto: Primorski Val/sta

KOBARID > Novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, na katerem se že vrsto let srečujejo župani z obeh strani meje ter predstavniki slovenskih organizacij in društev zunaj meja matične domovine ter politike, je namenjeno odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora.

Podpisali pismo o nameri za ustanovitev EZTS

Že dlje časa so iskali ustrezen model skupnega razvojnega pristopa, s katerim bi lahko sistematično uresničevali pobude in ideje. Na lanskem srečanju je dozorela ideja o ustanovitvi EZTS, letošnje srečanje pa je prineslo podpis pisma o nameri.

EZTS z delovnim imenom Povezane doline - Valli condivise bo združeval pet slovenskih občin - Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči in Brda -, 23 italijanskih občin, povezanih v dve gorski skupnosti (Gorska skupnost Nadiških in Terskih dolin ter Gorska skupnost Železne in Kanalske doline) ter občini Čedad in Prapotno.

Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, eden od pobudnikov ustanovitve EZTS. Na srečanju je dejal, da je EZTS priložnost za novo razvojno dinamiko, ki lahko prebivalcem ob meji prinese konkretne koristi, predvsem mladim, ter okrepi sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in družbenem področju.

Podelili tudi Gujonova priznanja

Na dogodku so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije.