Ob podobnem potresu bi bile poškodbe manjše
Mineva 25 let od velikonočnega potresa 12. aprila 1998, ki je poškodoval več kot 4000 objektov v Posočju in širše in ki je za mnogo let življenje številnih prizadetih obrnil na glavo. Travme so bile hude, vendar počasi tonejo v pozabo. Država je opravila veliko delo, precej je bilo tudi kritik. Utrdili ali na novo zgradili so skoraj 3000 stavb. Če bi ponovno zatreslo, bi bile poškodbe bistveno manjše.
POSOČJE > Z magnitudo 5,6 je pred 25 leti zatreslo natanko ob 12.55 uri, ko so bili ljudje pri velikonočnem kosilu. Razdejanje je bilo strašno, na srečo pa smrtnih žrtev ni bilo, kar meji na čudež.
Prizadeto je bilo 16 občin, najbolj tri v Posočju
Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in krnskim gorovjem v globini približno osmih kilometrov. Največji učinki na površini so dosegli sedmo do osmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Prizadeta so bila naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije, tresenje so čutili prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav, od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.
37milijonov evrov je bila ocena škode velikonočnega potresa
Najhuje je bilo v Posočju, ki se je še spominjalo furlanskega potresa leta 1976 in travmatičnega obnovitvenega procesa. Škoda po velikonočnem potresu je bila ocenjena na dobrih 37 milijonov evrov. Najbolj so bile poškodovane vasi pod krnskim pogorjem: Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Soča, Trenta in Lepena. Nastala pa so tudi precejšnje rane v naravi z vrsto skalnih podorov.
“Raje se ne spominjam tistega obdobja.”
Ko je pred 25 leti zatreslo, je civilni zaščiti Bovec poveljeval Milan Štulc: “Raje se ne spominjam tistega obdobja. Ko je zatreslo, sam zadržal družino v hiši, saj so se podrle stopnice in streha. Nato sem oblekel uniformo in en mesec me ni bilo domov. Najhuje je bilo, ker ni bilo povezav z oddaljenimi vasmi, bali smo se smrtnih žrtev, da bi bili ljudje poškodovani, zasuti. Umrl je samo en človek in to posredno, zaradi kapi.” Že isti dan so v Posočje prihiteli gasilci iz vseh vetrov. Za lokacijo epicentra so v Italiji vedeli prej kot v Sloveniji. “Izkušnje so nas veliko naučile. Zdaj imamo urejen dom civilne zaščite, radiozveze, mrežo opazovalnic,” pravi Štulc.
Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in krnskim gorovjem.
Država je dala denar za statično sanacijo
Obnovo je prevzela država. Najprej je bilo treba sprejeti zakonodajo, kar je trajalo dolgo in je mnogim načelo živce. Potem je steklo po določenem vrstnem redu. Veliko je bilo kritik, veliko spraševanj o ustreznosti. Ljudi je razburjalo, da je država zagotovila zgolj statično sanacijo, za ostalo so se morali zadolžiti. Na koncu se je vendarle izkazalo, da je bilo opravljeno veliko delo. Šibke točke je sicer razkril potres leta 2004 z magnitudo 4,6. Takrat so bili nekateri že obnovljeni objekti ponovno poškodovani. Kar nekaj jih je bilo treba porušiti in na novo zgraditi. Je pa država veliko vložila v sanacijo sakralnih , kulturno pomembnih objektov, v obnovo planin, infrastrukture. Zgradili so obrtne cone. Stroka je opravila veliko raziskav. Državna tehnična pisarna, ki je vodila obnovo po velikonočnem potresu in nato po potresu leta 2004, je 1. aprila prenehala delovati. Zajeten arhiv so digitalizirali.
Nekdanji tolminski župan in zdaj minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ugotavlja, da je Slovenija prav na račun velikonočnega potresa pridobila veliko izkušenj in da je zdaj bolje pripravljena na morebitne sunke, meni pa, da bi se bilo treba bolje pripraviti za primer potresa v večjih urbanih središčih.
