Neprecenljiv, a žal skoraj neznan Korak
Idrijsko društvo Korak je skupaj s sorodnimi društvi po Sloveniji za pomoč vključevanju starejših v družabnost, premalo znano. Pred kratkim se je na pobudo vsestranske sopobudnice društva Metke Pavšič odmevno predstavilo javnosti. Z gledališko glasbenim večerom je v sodelovanju z društvom slepih in slabovidnih napolnilo dvorano in navdušilo.
Nastopajoči v glasbeno gledališkem večeru Zapel sem iz mraka svetlobe iščoč - nevideči pevci in skupina Dia
Foto: Saša DragošSkupine starejših za samopomoč, kot se uradno imenujejo pogovorne skupine starejših pod vodstvom usposobljenih voditeljev - prostovoljcev, so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja rodile v Izoli na pobudo socialnega delavca Toneta Kladnika. Slabih 40 let pozneje v okviru različno poimenovanih društev in njihove krovne zveze za socialno gerontologijo delujejo v 36 občinah po Sloveniji. Medgeneracijski Korak je eden od njih. Na predstavi Zapel sem iz mraka svetlobo iščoč so javnost povsem prevzeli.
Na Primorskem osem društev
Leta 1987 je vsestransko dejaven socialni delavec Tone Kladnik zaoral ledino s prvo pogovorno skupino s starejšimi v Domu upokojencev v Izoli. Ob bok mu je stopila Roberta Zerbo. Ne preseneča, da so se skupine najprej širile po Primorski, a kmalu po vsej Sloveniji.
“Osnovni namen vsake skupine, ki jo sestavlja do deset starejših, je pogovor, menjava izkušenj, skratka druženje. Prostovoljno jih vodimo namensko usposobljene voditeljice. Organiziramo tudi prireditve, največkrat kulturne, tabore, praznovanja in še marsikaj,” je povedala koordinatorka Koraka, socialna delavka Urška Podobnik.
Druženja, ki je za pogosto osamljene starostnike po pomenu enakovredna hrani, sprva unikum v Evropi, so med starejšimi odmevala, a ostala preveč neznana v družbi. “Mislim, da je zavzetost starejših v skupinah posledica vračanja človeškega dostojanstva v njihova srca,” se pred leti ni motil sedaj upokojen, a v istrskih skupinah še dejaven Kladnik.
Skozi čas je nekaj društev obmirovalo, a je vanje po državi še vedno vključenih okrog pet tisoč starejših. Z osmimi društvi ali mrežami skupin še vedno prednjači Primorska. Največ skupin deluje v koprskem društvu Svetilnik. “Mi smo že imeli 14 skupin, a smo sedaj pri osmih. Kleno živijo v obeh domovih starejših, izven njega pa le še v Spodnji Idriji,” meni Podobnik.
Metka Pavšič, pobudnica predstavitve društva Korak, je, odlično kot vedno, odigrala bogato, neprizemljeno vdovo v monoigri Alda Nicolaja Družbena zavest.
Foto: Saša DragošIz mraka so pričarali žarečo svetlobo
S Korakom so zaorale socialne delavke v Domu upokojencev Ema Brelih, Janja Grošelj in Metka Pavšič. Vse so še dejavne, ob njih pa skupine vodi še desetina prostovoljk. Za javno predstavitev je Pavšičeva k sodelovanju povabila kolege iz društva slepih in slabovidnih, ki mu dejavno pripada tudi sama. V Šestinki, pevski skupini nevidečih (Metka ne mara izraza slepi) je tudi prepevala. Solo sta zapela Zala Hreščak in Tadej Grum. Vodenje so zaupali osnovnošolcema Ani Tratnik in Tilnu Jurjavčiču.
Vrhunec je bila humorna monoigra pokojnega italijanskega dramatika Alda Nicolaja Družbena zavest. Pavšičeva je razvajeno, bogato vdovo, ki s težavami rine skozi mesesec z 2850 evri, odigrala vrhunsko doživeto. Ob koncu je nasmejano publiko povabila, naj se pridruži uporni politični stranki SOL - stranki ožetih limon. Ustanavlja jo kot teptana in nezadovoljna vdova s pregrešno visoko pokojnino po možu.
Nevideči so iz mraka pričarali žarečo svetlobo. Podobno kot jo prostovoljci iz tedna v teden pričarajo starejšim. Sočasno so odmevno predstavili Korak in društva za pomoč starejšim nasploh. S popularnimi pesmimi je predstavitev zaokrožila ženska pevska skupina Dia s pevovodjo Polono Bončina, ki tudi sicer polepša kakšno uro starejšim.