Nekdaj je zbujal strah, danes povezuje in vabi k obisku
Lepo vreme in razgledi, ki se ponujajo z razgledne ploščadi vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi so včeraj zadržali številne obiskovalce slovesnega zaključka tega kulturnega spomenika sredi polj. Stolp je ena od štirih muzejskih zbirk projekta Muzej na meji pri Goriškem muzeju, ki bo v njem v kratkem postavil razstavo z zgodbami ljudi, ki so živeli na obeh straneh meje, vojakov, ki so stražili v stolpu, in zgodbe prebežnikov, žal tudi tragične.
Stolp je ena od štirih muzejskih zbirk projekta Muzej na meji pri Goriškem muzeju.
Foto: Alenka TratnikVRTOJBA • Vojaški stražarski stolp v Vrtojbi stoji tik ob nekdanji italijansko-jugoslovanski državni meji, ki je leta 1947 ostro posegla v ta prostor in bila do leta 1955 zaprta in strogo varovana. Stražarski stolp je leta 1948 postavila jugoslovanska vojska in ga uporabljala za nadzor meje vse do leta 1991. Goriški muzej ga je leta 2006 spremenil v majhen spominski muzej, najmanjši v Sloveniji, in v njem postavil razstavo o življenju ob državni meji. Da bi ohranili odtise in sledove, ki sta jih zgodovina in čas pustila na tem območju, je Občina Šempeter-Vrtojba skupaj s pobrateno občino Romans ob Soči na italijanski strani ob Evropski prestolnici kulture pripravila projekt Pogled zgodovine ob meji.
"Med drugim vključuje tudi obnovo stražarskega stolpa in ureditev okolice, kjer smo na novo uredili tlak, postavili pergolo, na kateri so že postavljeni paneli sončne elektrarne, ograjo, namestili smo urbano opremo, mize in klopi. Urejen prostor nudi gostoljubje obiskovalcem in številnim pohodnikom in kolesarjem. Stolp stoji ob zelo obiskani kolesarski in pohodniški poti. Vsi se bodo lahko zdaj tu ustavili in se odpočili. Goriški muzej pa bo tu v kratkem postavil tudi osveženo muzejsko zbirko," je ob odprtju obnovljenega stolpa povedal župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Sama obnova stolpa in ureditev okolice sta po njegovih besedah stala približno 100.000 evrov, sončna elektrarna še približno 13.000 evrov. Občina je za projekt Pogled zgodovine ob meji dobila tudi denar EU iz čezmejnega programa Interreg na razpisu Sklada za male projekte GO!2025, s katerim upravlja EZTS GO.
Vojaški stražarski stolp v Vrtojbi ni bil edini na tem območju, je spomnil župan Turk, nekateri so danes že porušeni, stojita pa še eden v Mirnu in eden v Novi vasi, v bližini pa je bilo tudi več karavl. Najbližja je bila v nekdanjem tehnološkem parku, še ena v Mirnu in v Vrtojbi ter ob pokopališču v Šempetru. Kakšno je bilo življenje ob meji, ki je razdelila ozemlje in družine, bo mogoče izvedeti na osveženi razstavi Goriškega muzeja, ki bo v stražarskem stolpu zaživela predvidoma v prihodnjih mesecih in bo dopolnila ostale tri muzejske zbirke Muzeja na meji - na novogoriški železniški postaji, na Pristavi oziroma na Rafutu in v nekdanji poslovilni vežici na pokopališču v Mirnu, ki so jo odprli letos spomladi.
"S tem muzejem zaokrožujemo celoto zgodbe Muzej na meji, ki jo v Goriškem muzeju gojimo že desetletja. Ta meja je posebna, ker je pravzaprav nikoli ni bilo v tem prostoru, in ni vedno prinašala samo veselja, včasih tudi žalost, trpljenje, tragične dogodke. Kot inštitucija smo dolžni k spoštovanju spomina, tudi tistega, ki morda ni najbolj všečen in lep," je povedal direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič. Goriški muzej je za postavitev zbirke v stolpu, prav tako kot tudi za zbirko v Mirnu dobil denar EPK GO!2025, obe sta namreč del uradnega programa EPK.
"Ta razstava bo zgrajena na intervjujih in bo govorila o ljudeh, ki so živeli tik ob meji, o ljudeh z obeh strani, tako slovenske kot italijanske, govorila bo o vojakih JLA, ki so tu stražili, delno bo posvečena tudi prebežnikom. To tematiko smo poskušali predstaviti iz čim več zornih kotov, da bo obiskovalec dobil čim širšo sliko dogajanja. Pogledi ljudi, ki so ostali na italijanski strani, ko je meja presekala ta prostor, so drugačni od pogledov ljudi, ki so ostali na jugoslovanski strani in tudi pogledi vojakov so seveda drugačni. Tu so še zgodbe o prebežnikih, tudi o mrtvih. Na razstavi bodo tudi predmeti, vojaška oprema, arhivski posnetki in fotografije. Različne informacije bodo obiskovalcem dale širšo sliko," je povedal vodja muzejske zbirke Rok Bavčar. Obiskovalci bodo lahko do zbirke in celotne razstave dostopali s pomočjo QR kode, ki bo na voljo na lokaciji, pa tudi na spletni strani Goriškega muzeja.