Nedeljko Pečanac (1938-2025)

Z odhodom Nedeljka Pečanca se zaključuje pomembno poglavje goriškega in širšega slovenskega likovnega prostora. Njegov obsežen opus, ki obsega zlasti grafiko, kiparstvo in oblikovanje stekla, predstavlja dosledno in poglobljeno raziskovanje forme kot temeljnega nosilca umetnikove likovne poetike. Forma pri Pečancu nikoli ni bila zgolj nosilka zunanjega videza, temveč avtonomno izrazno polje, iz katerega so se rojevali različni pomeni, asociacije in tiha, a vztrajna pripoved.

V svojem ustvarjalnem procesu je Nedeljko Pečanac nenehno preigraval in razvijal osnovne oblike ter s tem odstiral prostor za nova branja in interpretacije. Njegov raznolik opus povezuje skupna raziskovalna usmeritev: zanimanje za optično moč podobe, njeno notranjo logiko in skrite pomenske plasti. Prav v skulpturi je ta raziskava dosegla posebno intenzivnost - iz preprostih izhodišč so nastajale kompleksne, asociativno bogate strukture, ki gledalca ne nagovarjajo enoznačno, temveč ga vabijo k poglobljenemu doživljanju in razmisleku.

Narava je bila stalni referenčni okvir njegove umetnosti. Organske oblike - semena, stroki, cvetovi in druge naravne zasnove - je preobrazil v nove, pogosto nadrealne tvorbe, ki niso več pripadale zgolj naravnemu redu, temveč so se umeščale v estetsko in duhovno logiko umetnosti. V teh prehodih od detajla k celoti se razkriva njegova sposobnost, da naravno prevede v univerzalno ter čutno v miselno.

Pečančeva likovna poetika je bila izrazito osebna, prepoznavna po avtentičnosti, samosvojosti in zavestnem odmiku od trenutnih trendov ter zunanjih vplivov. Njegove forme izhajajo iz intimnega dojemanja sveta, a se hkrati odpirajo v širše pomenske horizonte, kjer se stikajo lepota in razum, senzibilnost in intelekt. Njegova dela gledalca ne zadržujejo zgolj na ravni vidnega, temveč ga vodijo onkraj - v prostor, kjer forma postane vez med naravnim in estetskim, med individualnim in univerzalnim.

Ob svojem umetniškem delu je Nedeljko Pečanac pomembno zaznamoval tudi pedagoški in kulturni prostor Goriške. Kot likovni pedagog v Solkanu, Novi Gorici in Tolminu je generacijam mladih omogočil neposreden stik z umetnostjo ter z galerijo na Osnovni šoli Solkan ustvaril odprt prostor srečevanja različnih ustvarjalnih praks. Njegovo povezovalno delovanje se je izrazilo tudi v soustanovitvi mednarodne likovne skupine 2 X GO, ki je v prelomnem času uspešno povezovala umetnike z obeh strani meje in pomembno prispevala k čezmejnemu kulturnemu dialogu.

S svojo ustvarjalnostjo in pedagoškim delom je Nedeljko Pečanac zaznamoval generacije gledalcev, ustvarjalcev in učencev, ki jih je navduševal nad umetnostjo. Čeprav njegova odsotnost pušča praznino, njegova dela ostajajo kot tiha, a trdna sled - bogata zapuščina, ki še naprej nagovarja, navdihuje in vabi k razmisleku, kot šepet umetnika, ki neprenehoma kliče k poglobljenemu pogledu na svet.

Pavla Jarc