“Naše avtohtone srne prav zaradi šakala nimamo več”

ŠEMPAS > Kot pravi Leon Merjasec, član Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije, ki je opravil raziskavo z naslovom Vpliv prisotnosti šakala v lovsko upravljalskih območjih na populacijo srnjadi, povsod tam, kjer narašča populacija šakalov, upada število srnjadi. “To se kaže po vsej Sloveniji, v vseh devetih lovsko upravljalskih območjih z 264 lovskimi družinami. Prihaja celo do tega, da se v nekaterih lovskih družinah srnjad sploh ne pojavlja več,” priznava. Najhuje je po njegovih besedah na Primorskem in na zahodno visokem kraškem lovsko upravljalskem območju ter na območju nižinskega dela Gorenjske. “Podatka o tem, koliko je šakalov v Sloveniji, sicer nimamo, imamo pa podatke, koliko šakalov je bilo izvzetih med letoma 2016 in 2024. V primorskem lovskem upravljalskem območju jih je bilo v tem obdobju izvzetih 930, v zahodnem visokem kraškem lovsko upravljalskem območju pa 240. Zaradi šakalov pri srnjadi najprej zmanjkuje populacija mladičev, potem pa enoletna in dvoletna srnjad,« pravi Merjasec, ki hkrati dodaja, da srnjad pri nas ne dela take škode na poljščinah kot, denimo, jelenjad in divji prašiči.