Na osrednji slovesnosti v Ajdovščini podelili priznanja zaslužnim za kulturni utrip

AJDOVŠČINA • Borut Koloini je občinstvo najprej popeljal po poti prepoznavanja veličine Prešernove poezije v čas, ko so narodni buditelji svoj načrt narodnega preroda oprli na kulturno-umetniške temelje.

Ajdovščina, osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

Foto: Primož Brecelj

"Naslonili so se na Stritarjevo oceno, da je Prešernova poezija vrhunska in povsem primerljiva z drugimi, starejšimi evropskimi poezijami. S tem so povzdignili vrednost slovenskega jezika, ki je v očeh Slovencev prerasel iz obrobnega jezika tlačanov v omikan jezik evropskih narodov. Ob tem so raziskovalci njegove poezije odkrili še globino njegovih misli, ki so prehitevale čas nastanka, in jih razložili kot občečloveško vrednoto. V Prešernovi poeziji so prepoznali nov odnos do slovenstva in do sveta, ki je ob razvoju višje stopnje splošne omike, postal gonilna sila prebujanja slovenskega naroda," je spomnil. 

Ajdovščina osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

Foto: Primoz Brecelj

V nadaljevanju je poudaril pomen jezika za narod. "Ta je pomemben zaradi sporočanja, torej širjenja zamisli in predstav v prostoru in v času," je dejal. Medtem ko so bila sprva edina sredstva množičnega sporazumevanja, ki so jih pripadniki slovenskega naroda lahko brali v svojem jeziku, časopisi in knjige, so se skozi leta močno spremenila. "Od tiskane besede smo prešli na podobe in, še slabše, predvsem na ponarejene podobe," je opozoril, pri čemer se je obregnil ob internet. Ta da "ljudi predvsem ločuje in omogoča velekapitalu, da s pridom izkorišča družbeno razdrobljenost" in "uničuje vse tisto, kar nas je skozi čas oblikovalo v skupnost".  

Ajdovščina osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

Foto: Primož Brecelj

Meni, da smo Slovenci danes v podobnih razmerah kot pred 150 leti. "Politični zemljevid Evrope se vsak dan hitreje podira," je povedal. "Neizvoljena oblast v Bruslju ima očitno svoje računice, bolj kot povezovanje ljudi jo zanima podrejanje," je prepričan. "Slovenci v tej skupnosti narodov ne uveljavljamo svojih pogledov. Evropski eliti se zdi reševanje političnih vprašanj malih narodov očitno odveč. Preplačani, domnevno kulturni evropski projekti nam od časa do časa zaslepijo oči in zamašijo usta. Družbeni učinek teh projektov pa je zelo vprašljiv. Dobro plačano neskončno ponavljanje enih in istih praznih zgodb o travmatičnih ločitvah, ki da smo jih pretrpeli zaradi meje in zaklinjanje, da bo sedaj vse boljše, se konča na malem obmejnem trgu z dvema imenoma, kjer se jasno kaže evropska nepripravlejnost na enakopravno sodelovanje," je bil kritičen.

Ajdovščina osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku

Foto: Primož Brecelj

"Slovenci se bomo na prihodnje pretrese odzvali, tako kot smo se že večkrat v zgodovini, z uporno ustvarjalnostjo in kulturnim izročilom," je napovedal.

Dotaknil se je tudi ožje lokalne teme. "Čas je, da Občina iz predalov potegne šestnajst let staro Urbanistično zasnovo kulturnega doma, ki bi stal v trikotniku med Starim mlinom, Ajdovskim gradom in Lavričevo knjižnico," je pozval Koloini, kajti "kulturni dom ni le zgradba, je središče mesta in predstavlja nove razsežnosti družbenega življenja".