Na čakanju vsak tretji zaposleni
Konec leta bo na severnem Primorskem tudi zaradi epidemije po ocenah med 20 in 30 odstotki več brezposelnih kot konec lanskega leta, brez službe bi tako lahko bilo približno 3700 ljudi. “Udarec je močan tudi zato, ker je regija močno čezmejno vpeta. Italijani so zahajali v trgovine, igralnice, restavracije ... Zdaj pa jih ni že več kot dva meseca,” pravi direktorica novogoriške območne službe zavoda za zaposlovanje Vesna Petric Uran.
NOVA GORICA > Epidemija je severnoprimorsko gospodarstvo močno udarila; največji skok brezposelnih je bil aprila, ko se je prijavilo skoraj 600 novih brezposelnih.
Kaj pa kažejo majske številke?
“Ura resnice prihaja jeseni, ko bo bolj jasno, koliko delavcev je dejansko ohranilo zaposlitev.“
“Do 27. maja je bilo novoprijavljenih 325 brezposelnih in prav toliko se jih je prijavilo v marcu, ko se je v naših evidencah že čutil vpliv epidemije. Sicer pa se na trgu dela v Slovenji že čuti umirjanje razmer, zaposlitev je vsak dan več. V evidenci brezposelnih v letošnjem letu beležimo že za polovico več prijav kot v enakem obdobju lani. Če se je lani povprečno mesečno prijavilo 257 ljudi, se jih je v letošnjem letu 380.”
Je več takih, ki so se jim iztekle pogodbe o zaposlitvi ali odpuščenih zaradi poslovnih razlogov?
“Ljudje, stari med 30 in 50 let, so v delovni kondiciji in zato verjamemo, da se bodo lahko hitro zaposlili. Vsi zagotovo ne, večina pa.”
“Kar polovica je takih, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Tistih, ki so ostali brez službe zaradi poslovnih razlogov, torej presežnih delavcev, je 30 odstotkov. Zaradi epidemije je ta segment priliva močno poskočil. Marca se je na območju naše službe prijavilo 99 presežnih delavcev, aprila je bil velik skok, saj jih je bilo 214, v maju pa 119; kaže, da se rast umirja. V tem trenutku na območni službi Nova Gorica beležimo priliv 530 brezposelnih, ki so postali 'trajni presežek'. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu jih je bilo 464.”
Katera starostna skupina prevladuje?
“Delavcev se ne splača odpuščati, če jih boš čez čas spet potreboval.”
“Med 30 in 50 let. Kar je dober podatek.”
Zakaj? Upate, da bodo laže dobili novo službo?
“Kriza je enakomerno vplivala na odpuščanje delavcev na vseh ravneh izobrazbe.”
“Ja, sprva smo se bali, da bodo prevladovali ljudje, stari 60 in več let, ali zelo mladi. Pa ni bilo tako. Ljudje, stari med 30 in 50 let, so v delovni kondiciji in zato verjamemo, da se bodo, skladno z možnostmi, hitro zaposlili. Vsi zagotovo ne, večina pa.”
Iz katerih panog je največji priliv brezposelnih?
“Največ jih je iz predelovalnih dejavnosti. Gre za delavce za preprosta dela, orodjarje, varilce, livarje. Veliko jih je iz gostinstva, trgovine, gradbeništva pa tudi s področja razvedrila in rekreacije. Sem na primer sodijo tudi delavci Sončnega Kanina, pa iz turističnih agencij ...”
Katera podjetja so bolj na udaru - majhna ali večja?
“Zelo je udarilo mikro, mala in srednje velika podjetja in tudi samostojne podjetnike. Ti imajo manj likvidnostnih rezerv, njihove storitve in izdelki pa nimajo visoke dodane vrednosti.”
Kako pa je z zaposlovanjem letos - pred in med epidemijo?
“Letos se je zaposlilo nekaj manj kot 800 brezposelnih, lani ob tem času pa več kot tisoč. Največ brezposelnih se je marca in aprila zaposlilo kot delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, službo so dobili tudi varnostniki, tajniki, računovodje, čistilci … Aprila je bilo tako za polovico manj zaposlitev kot februarja, ki je bil še normalen mesec.”
Kaj kaže izobrazbena struktura brezposelnih?
“Ne opažamo večje razlike v izobrazbeni strukturi v primerjavi z enakim obdobjem lani. To pomeni, da je kriza enakomerno vplivala na odpuščanje delavcev na vseh ravneh izobrazbe. Še vedno pa je med brezposelnimi na Goriškem največ - kar tretjina - takih z osnovnošolsko izobrazbo. Delež je višji od slovenskega povprečja. Nadpovprečni delež je tudi tistih z višjo in univerzitetno izobrazbo. Takih je v naši evidenci približno 600. Prevladujejo družboslovci. Na Goriškem jih toliko ni moč zaposliti, mobilnost delavcev pa je na tem območju nižja v primerjavi z ostalimi deli države.”
Se bo še dogajalo, da bodo ljudje z diplomo ali doktoratom delali v gostinstvu ali kot sobarice?
“Komur gre težko, bo šel delat tudi v proizvodnjo, v trgovino ... Veliko jih ostaja na zavodu, zato pa je tako visok delež - 18 odstotkov. Razlog je tudi, da mladi iščejo nove priložnosti in po končani nižji stopnji študija študirajo naprej, zraven pa se mnogi preživljajo s študentskim delom.”
Koliko prostih delovnih mest pa je odnesla epidemija?
“Delodajalci so letos do konca aprila ponudili 1800 prostih delovnih mest oziroma tisoč s sodelovanjem zavoda. To je za četrtino manj kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju se je še bolj okrepilo že tako veliko povpraševanje po voznikih težkih tovornjakov, natakarjih, kuharjih, upravljalcih različnih strojev, mehanikih, prodajalcih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, serviserjih strojev, skladiščnikih ...”
So nekateri delodajalci te razmere med epidemijo izkoristili za odpuščanje in je bila koronakriza včasih zgolj priročen izgovor?
“Gotovo so tudi taki primeri, ko so posamični delodajalci ugotovili, da določenega delavca raje ne bi imeli več, 'epidemija' pa jim je ponudila priložnost in tako so ga odpustili zaradi poslovnih razlogov. Poteza ni etična, je pa v teh časih zagotovo manj sporna.”
Na udaru so tudi slovenski dobavitelji komponent avtomobilski industriji, precej jih je tudi na severnem Primorskem. Ali od tam že prihajajo napovedi o odpuščanju?
“Bilo je nekaj odpuščanj, a zelo malo, nič alarmantnega zaenkrat. Večje število presežkov nam podjetja morajo sporočiti, doslej takih obvestil nismo dobili.”
V Hitu je bilo doslej veliko ljudi na čakanju. Hoteli se zdaj lahko odprejo, usoda igralnic pa je še negotova. Ali je pričakovati večja odpuščanja?
“Lahko se res zgodi, da bodo odpustili večje število zaposlenih, lahko pa tudi ne. Težko je namreč dobiti delavce - še posebej dobre - nazaj, saj se zaposlijo drugje. Usposabljanje novih delavcev pa je povezano s časom in stroški. Delavcev se ne splača odpuščati, če jih boš čez čas spet potreboval. Iz Hita nam doslej niso napovedali večjega odpuščanja.”
Večina bo ohranila službo
Koliko k ohranjanju delovnih mest lahko pomaga subvencioniranje skrajšanega delovnega časa?
“Ta ukrep je zelo dober. V Avstriji in Nemčiji to deluje pozitivno, to se je pokazalo že v finančni krizi pred leti. Ukrep zaščiti trg dela, torej zaposlene in podjetja, v kriznih razmerah. Seveda pa to za podjetja pomeni drugačno organiziranost ...”
Menite, da bodo delodajalci večino delavcev zdaj poklicali na delo ali so možna tudi odpuščanja?
“Ocenjujem, da bo večina obdržala zaposlitev. Ura resnice prihaja jeseni, ko bo bolj jasno, koliko delavcev je dejansko ohranilo zaposlitev. Sem zmerna optimistka.”
Veliko pa je odvisno tudi od odpiranja mej, kajne?
“Vsekakor bosta odpiranje meje z Italijo in okrevanje italijanskega gospodarstva ključna za Goriško, ki je močno vpeta v čezmejno poslovanje in življenje nasploh. Italijani so prej množično hodili na Goriško k frizerju, v kozmetične salone, trgovine, restavracije, da o igralnicah niti ne govorim. Vse to je posebnost Goriške regije. Nasploh so razmere za zagon gospodarstva in ohranitve delovnih mest precej odvisne od uslišanja pobud podjetij goriške razvojne regije za uvedbo posebnih ukrepov za premostitev gospodarske in socialne krize na tem območju - zaradi povezanosti z življenjem in trgom onstran meje.”
Davek velike čezmejne vpetosti
Je bilo tudi zato na Goriškem razmeroma veliko delavcev na čakanju?
“Da, tudi zaradi zaprtja meje z Italijo in močnega čezmejnega sodelovanja so posledice epidemije Goriško in njeno gospodarstvo udarile močneje. To dokazujejo tudi podatki o rasti števila brezposelnih. Če primerjamo podatke o številu brezposelnih februarja in aprila, je bila rast na ravni države največja na območju kranjskega zavoda za zaposlovanje, kjer ima regija prav tako močan čezmejni značaj. Rast je bila tam 26-odstotna, sledita pa območje, ki ga pokriva koprska služba zavoda z 22,6-odstotno rastjo, in območje naše službe z 19,1-odstotnim skokom. Na severnem Primorskem je trenutno na čakanju 30 odstotkov vseh zaposlenih, torej vsak tretji zaposleni. To je nad povprečjem države, ki znaša 24 odstotkov.”
Koliko vlog za izplačilo nadomestila plač za delavce na čakanju ste dobili?
“Zavod za zaposlovanje v Goriški regiji izplačuje nadomestila plač skoraj 1500 poslovnim subjektom za skupaj približno 12.400 delavcev na čakanju. Približno polovica jih prihaja iz predelovalnih dejavnosti, 15 odstotkov pa je delavcev s področja razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kamor sodijo podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom. Sledita gostinstvo in trgovina.”
Letos vsaj za petino več brezposelnih
Za koliko bi se lahko do konca leta zvišalo število brezposelnih?
“Nehvaležno in drzno je postaviti oceno v teh razmerah. Ob predpostavki, da se bodo splošne zdravstvene razmere stabilizirale in da bodo korona ukrepi učinkoviti, bi ocenila, da bo brezposelnost ob koncu leta višja za 20 do 30 odstotkov v primerjavi s koncem lanskega leta, ko je bilo v evidenci novogoriškega zavoda 2809 brezposelnih. Menim, da se bo število zaposlenih pričelo postopoma povečevati šele prihodnje leto. Trenutno je na območju naše službe 3520 brezposelnih in krivulja se še ni obrnila navzdol.”
