Medvedi: brez panike

ERZELJ, VIPAVA > Njive koruze in drugi jesenski plodovi so za medvede pred zimo kot bogato založena izložba. Zato ni nič nenavadnega, če si je medved nedavno postregel z medom iz več panjev pri Mančah in obiskal sadovnjak v Gaberjah, opazili pa so ga tudi v vinogradih okrog Slapa. Lovci so približno 150-kilogramsko zver pred dnevi srečali na pobočju Kovka, na njivi s koruzo na območju Erzelja so opazili tudi medvedko z mladičema.

“Medvedka je prišla sem zaradi hrane in bo verjetno tudi odšla, ko koruze ne bo več. Gre za povečano potrebo po hranjenju v tem letnem času. Po drugi strani je dejstvo, da se populacija rjavega medveda v zadnjem desetletju povečuje, zato prihajajo na robna območja tudi samice z mladiči, ne le mladi samci. Tretji pomembni dejavnik je zaraščanje travnikov in pašnikov, ki je posebej opazno prav pri nas. Tako se njihov dom širi. Ker ima Primorska ugodno klimo in dovolj hrane, medved nima potrebe, da bi se vračal na Notranjsko. Zato se bo treba nanj navaditi in temu primerno ravnati,” pojasnjuje Andrej Sila s sežanske enote Zavoda za gozdove. Ta načrtuje gospodarjenje z divjadjo v Primorskem lovsko upravljavskem območju, kamor sodijo tudi dolina Branice ter Vipavski griči z Erzeljem in okoliškimi vasicami.

Sila dodaja, da sta strah in nelagodje človeka ob stiku z medvedom naravna in upravičena. Po njegovem je pretirana panika odveč, saj se medved človeku običajno umakne. Naproša pa občane, da zavodu prijavijo bližnja srečanja ali morebitno škodo, ki bi jo povzročali kosmatinci.

Reden odstrel, ki je, kot dodaja Sila, samo eden in zadnji od možnih ukrepov, na tem območju sicer s pravilnikom o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave ni predviden. “Mogoč je le na osnovi izredne vloge. Izpolnjena pa morata biti dva pogoja, velika gospodarska škoda ali neposredno ogrožanje zdravja in varnosti ljudi. V tem primeru do tega ni prišlo,” dodaja Sila.

Koliko je trenutno medvedov na tem koncu, je težko oceniti. Da se z Nanosa, iz Trnovskega gozda in drugih območij, kjer so stalno prisotni, pomikajo tudi v dolino, ni nič čudnega, pravi tudi Kazimir Saksida iz Lovske družine Vipava. “Na planoti se je populacija močno povečala. Tega ne govorimo na pamet. V osrednjem delu zahodno visoko kraškega lovsko upravljavskega območja, ki zajema ozemlje od Logatca do Trebuše, so že prvi lovni dan uplenili vse s pravilnikom določene medvede. Enega do 100 kilogramov, enega od 100 do 150 kilogramov in enega nad 150 kilogrami teže. Prav tako so letošnji plan odstrela enega medveda do 100 kilogramov izpolnili tudi v robnem predelu tega lovsko upravljavskega območja. Medveda so uplenili nad Stomažem,” pravi Saksida.

Dodaja, da lovci samo izvajajo načrtovani odstrel, ki ga predvidi zavod za gozdove, potrdi pa pristojno ministrstvo. Zato opozarja, da bi morala načrt z roko v roki določati zavod za gozdove in lovci, ki najbolje poznajo problematiko rjavega medveda, ne pa politika ali, še manj, javno mnenje.

ALENKA TRATNIK