Medicina dela ima ključno vlogo v boju zoper absentizem, ZD Idrija je lahko za zgled

IDRIJA • Prvakinja pri nas nezadostne medicine dela, profesorica dr. Metoda Dodič Fikfak poudarja, da dobre prakse Zdravstvenega doma Idrija (ZDI) niso naključne. Po naravoslovcu, zdravniku J. A. Scopoliju in njegovo preventivo bolezni rudarjev, ki je v Sloveniji botroval tej veji medicine, so nasledniki z dr. Alfredom Kobalom na čelu, to dobro ukoreninili. Enota MDPŠ zdravstvenega doma med drugim vodi preventivo v vseh večjih podjetjih v dveh občinah. Ker je to redka praksa v Sloveniji in podobno tudi nova zdravstvena preventiva vseh mladih v športnih klubih, je širša ekipa državnega Kliničnega inštituta ob izmenjavi praks z zdravstvenimi delavci obiskala še korporacijo Hidria.

Absentizem je problem, preventiva pa zanič

“Kultura varnosti zdravja pri delu je v Sloveniji na nizkem nivoju. Delno gre za to, da se sistem ni razvijal. Glavni krivec, po mojem osebnem mnenju, je, da je stroka skoraj povsem skomercializirana. Pred četrt stoletja smo si zastavili vezavo medicine dela na zdravstveno zavarovanje in ne na plačila delodajalcev. Nič se ni spremenilo in še vedno ostaja konflikt interesov. Vsak, ki nekaj plača, misli, da mora dobiti proti-uslugo,” je ocenila Fikfak.

“Res smo v vlogi dvojne lojalnosti. Sledimo pa viziji, da smo sočasno kakovosten partner delodajalcem in učinkoviti zagovorniki zdravja delavcev. V zadnjih letih smo program preventive razširili. Uspešno sodelujemo s Centrom za krepitev zdravja - s psihologi, kineziologi, dietetiki ...,” je dodala vodja idrijske MDPŠ Nina Treven Pišljar.

Rezultat širše preventive je, da je Idrija, prej dolgo nad državnim povprečjem bolniških odsotnosti delavcev, padla pod povprečje. Izgubljenih dni (18,9 letno na delavca v Idriji, 18 v Cerknem, 19,4 v Sloveniji) je še vedno preveč in so v svetovnem vrhu. Zato je država z dopolnitvijo intervencijskega zakona delodajalcem nedavno omogočila vpogled v vzroke odsotnosti delavcev in poostren nadzor z več nadzorniki zdravstvene zavarovalnice ZZZS.

Direktor ZDI Tomaž Glažar in vodja enote MDPŠ Nina Treven Pišljar.

Foto: Saša Dragoš

“Reševanja absentizma se ni mogoče lotiti s povečanim nadzorom in kaznimi, vse do odpuščanj delavcev. Brez ureditve delovnih mest in odnosov v problematičnih podjetjih ne bo rezultatov. Potrebno je vzgojiti tudi delavce in pri obojem ima ključno vlogo medicina dela,” je poudarila dr. Fikfak.

Kljub pomanjkanju kadrov v preglede mladih športnikov

V ZDI bodo prihodnjo jesen začeli sistematično, izmenično z obveznimi pregledi šoloobveznih otrok, pregledovati vse člane športnih klubov med 12. in 26. letom starosti. “Pregledi registriranih mladih, ne le vrhunskih, športnikov, so predvideni z državnim pravilnikom. Doslej so jih starši plačevali sami, poslej jih bo zavarovalnica. Pomembno je, da so vključeni pediatri, ki otroke najbolje poznajo,” je pojasnila Fikfak.

“Program imamo s strani zavarovalnice priznan. Pred šestimi leti, ko smo bili eni redkih, ki smo plačali zahtevano dodatno izobraževanje, je tega naša pediatrinja opravila. Letos je morala posredovati ministrica za zdravje, da je z uvodnimi šestimi sokandidati šolanje dobila priznano,” je povedal direktor ZDI mag. Tomaž Glažar. Fikfak je dodala, da je bilo to izobraževanje oddano zasebnemu zavodu, medtem ko je bila prijava Kliničnega inštituta MDPŠ prezrta.

Fikfak je pritrdila sogovornikom, da bi morali tovrstne preglede predvideti tudi za mlade šolajoče glasbenike: “Pri glasbenikih so ergonomski problemi zelo hudi. Prisilne drže pri igranju inštrumentov mladim pogosto puščajo trajne poškodbe.”

Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa

Foto: Saša Dragoš

Tovrstni pregledi bodo mogoči šele, ko bo na voljo dovolj specialistov medicine dela. Sedaj jih, podobno kot v drugih vejah medicine, zelo primanjkuje. “Jaz sem edina redno zaposlena v MDPŠ, a vse delo opravimo z dvema zunanjima sodelavcema in z že omenjenim sodelovanjem s Centrom za krepitev zdravja. Pred nami je novo poglavje medicine športa, za katerega bo ključno delo pediatrinje Tine Svetlik,” je Pišljar prepričana, da bodo preprečili marsikakšno bolezen mladih športnikov. Direktor Glažar je obljubil, da bo za medicino športa nared nov prostor. “Delo pediatrije ne bo moteno, saj ena naša zdravnica zaključuje specializacijo,” je pojasnil to, kar večino staršev otrok najbolj zanima. Ker je v Idriji okrog dva tisoč občanov obeh občin neopredeljenih, je dobra tudi vest, da v prihodnjem letu specializacijo končuje tudi nekaj zdravnikov, ki bodo rešili najhujše težave v družinski medicini. •