Kulturni dom ima za svojega
Na slavnostni seji ob bovškem občinskem prazniku so naziv častnega občana podelili na mnogih področjih dejavnemu in ustvarjalnemu Robertu Trampužu. Ko se spominja vseh projektov, je morda še najbolj ponosen na svoj prispevek pri snovanju in gradnji Kulturnega doma z zelo živahno dejavnostjo. Najtežje je bilo v času potresa, ko je bil župan.
BOVEC > Bovčan Robert Trampuž sicer živi v Novi Gorici, se pa na Bovško stalno vrača in še vedno sodeluje pri različnih projektih. Je avtor tako rekoč vseh prireditev v občini, ki jih vrhunsko pripravlja že vrsto let. Med njimi je, kot pravi, še najbolj ponosen na obeležitev stoletnice bovškega begunstva leta 2015. “Saj se nočem hvaliti, toda ta prireditev je bila na nivoju Cankarjevega doma,” je zadovoljen. Bovčani so tudi po njegovi zaslugi prvi na Primorskem postavili spomenik tigrovcem, na kar je ponosen.
Na slovesnosti se je ob podelitvi naziva častni občan zahvalil s parafrazirano izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Johna Kennedyja, da naj se občani ne sprašujejo, kaj lahko država naredi zanje, temveč naj se vprašajo, kaj lahko oni naredijo zanjo.
Robert Trampužčastni občan
“Obdobje po potresih je bilo najtežje, toda upam si trditi, da smo z močno ekipo uspešno delali in obvladovali zapleteno situacijo.”
Od mladih let deluje v dobrobit skupnosti. Večji del življenja je posvetil razvoju kulturnega in športnega utripa na Bovškem. Življenjska poklicna pot ga je vodila od delavca v Iskri do župana v letih 1996 do 1998, ko se je moral soočati s katastrofalnim potresom. “Obdobje po potresih je bilo najtežje, toda upam si trditi, da smo z močno ekipo uspešno delali in obvladovali zapleteno situacijo. V popotresno obnovo pa se ne vtikam,” se hude preizkušnje spominja Trampuž. Bovec je urbanistično ponovno zasijal v najlepši luči, kar je omogočila tudi gradnja obvoznice, za katero se je kljub nasprotovanju in številnim anonimkam odločno zavzemal.
Kot podžupan in član občinskega sveta je sodeloval pri pomembnih projektih, med katerimi izstopajo knjižnica, sanacija trdnjave Kluže, gradnja Centra za zaščito in reševanje, Kulturni dom. “Pri snovanju in gradnji Kulturnega doma sem bil od začetka zraven. Prispeval sem tudi zamisli, kako naj bi ga uredili. Imam ga kar nekako za svojega,” pravi. Z zadovoljstvom ugotavlja, da stavba s številnimi prireditvami izpolnjuje svoje poslanstvo. “Zraven sem bil tudi, ko smo objekt nadgradili z novim odrom, Kljub težavam nam je v njem uspelo najti prostor za knjižnico, ki smo ga odkupili od lovcev.” Močan pečat je pustil na kulturnem področju, kjer je deloval kot predsednik kulturnega društva Golobar Bovec. Sodeluje tudi pri organizaciji bovškega maratona ter drugih športno kulturnih dogodkov. Rad igra golf, pozna turistični potencial te ponudbe, zato upa, da bo občina bolj pozorna in bo v prihodnje vložila denar v njegovo ureditev.