Kozlov rob: Grajska zgodba v ponos domačinom in vaba za turiste
Danes so uradno odprli interpretacijski center na Kozlovem robu, ki so ga uredili v tako imenovani potopni sobi s krožnim stopniščem v obnovljenem grajskem stolpu. S tem se zaključuje sedemletni projekt, ki je zahteval okoli tri milijone evrov občinskega in evropskega denarja. Atraktivna zgodovinsko turistična točka nad Tolminom, ki jo bodo za obiskovalce odprli 22. aprila, bo skupaj s Tolminskimi koriti predstavljala eno bolj vabljivih ponudb v Sloveniji.
TOLMIN > Prenova ostalin gradu iz 12. stoletja na Kozlovem robu spada med eno največjih v sklopu prenov kulturnih spomenikov v Sloveniji od leta 2023. Začelo se je že v času prejšnjega župana Uroša Brežana, ko so na Kozlov rob z občinskim denarjem uredili makadamsko pot in položili komunalno infrastrukturo, da so na vrhu sploh lahko začeli delati. Z občinskim denarjem, nepovratnimi sredstvi iz dveh Interreg projektov Merlin in nato še z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost oziroma ministrstva za kulturo je nastala pridobitev, ki je v ponos domačinom in bo vaba za turiste.
Sozvočje naravnih lepot in kulturnih spomenikov
"Pomen Kozlovega roba je v sklopu nacionalne turistično zgodovinske mreže spomenikov zelo velik. V prvem sklopu smo v Sloveniji prenovili 16 spomenikov v vrednosti 18 milijonov evrov, v drugem sklopu na prenovo čaka 18 spomeniško zavarovanih objektov, kar bo zahtevalo 16 milijonov evrov," je pomen Kozlovega roba podkrepila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki meni, da je sozvočje naravnih lepot in prezentacija kulture in zgodovine zmagovalna turistična pot. Dodala je, da je kulturna politika zelo povezana z zelenimi politikami, denimo tudi na tak način, da se ob tovrstnih prenovah lahko učimo, kako so nekoč zidali, kakšen material so uporabljali in da znanje prednikov nadgradimo s sodobnimi tehnologijami.
Stolp osuplja s svojo prostornostjo
Najobsežnejši od projektov, povezanih z grajsko dediščino Tolminske, je 2,2 milijona EUR vreden projekt Grad na Kozlovem robu - preteklost za prihodnost, za katerega je Občina Tolmin leta 2022 na razpisu ministrstva za kulturo pridobila 1,1 milijona evrov nepovratnega denarja iz načrta za okrevanje in odpornost. Projektna partnerja sta še Tolminski muzej in Javni zavod za turizem Dolina Soče.
Prvi, sicer zgolj vabljeni gostje, so osupnili nad velikostjo prostorov v obnovljenem stolpu, po katerem poteka krožno stopnišče, ki obiskovalca s grajskega platoja popelje skozi razstavo v tako imenovani potopni sobi. Najprej je na ogled 3D multimedijska predstavitev gradu, ki je bil v svojem najboljšem času v 16. stoletju večji od goriškega gradu. Nato pa nizajo panoje z atraktivnimi grajskimi predstavitvenimi zgodbami in multimedijskimi prikazi.
Zahtevno delo glede na grajsko zgodovino
Razstavo je zasnoval Tolminski muzej. Zgodovinarka v muzeju Damjana Fortunat Černilogar pravi, da je bilo delo zahtevno, glede na več sto let staro grajsko zgodbo z vzponi in padci. Hud udarec ji je zadal potres leta 1513. Lastniki gradu Coroniniji so grad opustili in se preselili v Coroninijevo graščino v Tolminu, kjer zdaj domuje muzej. Arheolog iz muzeja Miha Mlinar pove, da so ob zadnjih izkopavanjih v letošnjem letu presenetljivo našli ostanke rimske utrdbe ali celo naselbine, kar spreminja zgodovinsko krajino tolminske kotline, v kateri sta bili doslej znani le dve naselbini iz pozne antike. To pomeni, da se bo raziskovalna in prezentacijska zgodba Kozlovega roba še nadaljevala.
Razpršitev
turističnega obiska
"Interpretacijski center je izjemna pridobitev za občino. V povezavi s Tolminskimi koriti bomo razpršili turizem in goste pri nas obdržali za dalj časa. Gre za primer dobre prakse sodelovanja med različnimi javnimi zavodi. Šlo je za izjemno zahteven projekt zaradi težke dostopnosti in pogojev zavodov za varstvo kulturne dediščine in narave, " je nad projektom navdušen tolminski župan Alen Červ. •