“Kot borci se moramo še danes boriti za svobodomiselnost!”
V osnovni šoli Črni Vrh so se v ponedeljek poklonili spominu na narodnega heroja Janka Premrla Vojka (1920 - 1943), ki je pred 83. leti umrl v bližnjem taboru na Brinovem griču. Čeprav šola ne nosi več imena primorskega heroja, so učenci oblikovali doživet kulturni program. Množica in številni praporščaki so prenapolnili za slavje žal neprimerno jedilnico.
Kulturno slovesnost Janku Premrlu Vojku v spomin so pripravili petošolci osnovne šole Črni Vrh. Nekdaj je nosila ime po narodnem heroju, a v Sloveniji ne več.
Foto: Saša DragošČRNI VRH > Na pokončnega Podnanoščana, Primorca, Slovenca, že med vojno, po prerani smrti pri 23 letih, proglašenega za narodnega heroja Janka Premrla Vojka, se v črnovrški šoli vsako leto spomnijo ob obletnici njegove smrti. Tudi v ponedeljek, 83. let potem, ko je na bližnjem griču podlegel ranam v trebuh, so se. Kdo ga je ustrelil, ni bilo nikoli razjasnjeno. Ravnateljica šole Karmen Simonič Mervic je poudarila, da spomin lahko živi, ker so Vojko in soborci naslednikom izborili mir, da imajo v njem vse, od doma, šole, slovenske kulture ..., kar so Vojko in borci najbolj pogrešali. Slavnostni govornik, predsednik tolminskega društva za vrednote NOB Rok Uršič je pritegnil, da tega nikoli ne smemo pozabiti in spomina ne pačiti.
Vojkov dan - dan primorskega ljudstva
Vojkov dan - dan primorskega ljudstva - je bil plakat, ki je ob kulturnem programu petošolcev OŠ Črni Vrh krasil prizorišče spomina na narodnega heroja Vojka. Čeprav so bila pred leti spominska slavja veliko večja, ni bil daleč od resnice. V premajhno šolsko jedilnico se je nagnetla množica ljudi in praporščakov z vseh koncev Primorske. Vojko je njen heroj. Heroj svobode in miru, ki se ju moramo ob vseh ostalih izbojevanih vrednotah in temeljih za slovensko državo, zavedati, kot je poudarila ravnateljica Simonič - Mervic.
“Večkrat se moramo spomniti ljudi, kot je bil Vojko. V prelomnem času NOB so ohranili dostojanstvo in so v boju zanj izgubili življenje. Njihove zgodbe presegajo njihov čas. S spominom lahko ohranjamo pozitiven pogled na svet in v sebi spodbudimo prepričanje, da moramo v tem turobnem času tudi mi kot borci delovati za napredno in svobodomiselno Slovenijo,” je v daljšem nagovoru poudaril Uršič. Podrobno je pojasnil okoliščine napada Vojkove Trnovske čete na sovražno italijansko četo pri Idrijski Beli in strel Vojka v trebuh. Pozneje so ga razlagali na različne načine, tudi kot strel v hrbet borca njegove čete. Uršič je to pripisal prikrojevalcem zgodovine. Dejstvo je, da zasejan nemir ostaja.
Šolarji so kulturni program oblikovali s prispevki iz 40 let starega šolskega glasila Vojkovci. Tedaj je šola še nosila ime po narodnem heroju. V Sloveniji ne več. “Ne vem, zakaj. Kot bi hotela biti šola nevtralna, neodvisna od nikogar. Kar pa vemo, ni mogoče,” je v uvodnem pozdravu dejal Uršič in si zaželel, da bi si šola vrnila herojevo ime. To se ne bo zgodilo. Šolarji pa bodo, kot so zagotovili, s kulturnimi slavji skupaj s poznavalci vrednot NOB ohranjali spomin nanj. Pred šolo stoji Vojkov doprsni kip, ki jih vsak dan spomni nanj. Tokrat so venec podenj položili organizatorji, člani domačega društva ZZB za vrednote NOB.