Iz majhne vasi je bodoča himna šla v svet

LOZICE > “Stric mi je osebno povedal, kako je bil na obisku pri sorodnikih, pri Štacunskih na Lozicah. Njegova sestra je imela trgovino, štacuno. Stric je prišel k njej za pult in ji rekel, naj mu brž da kakšen kos papirja. Dala mu je papirnato vrečko, škrtoc, on pa je nanj napisal melodijo Zdravljice. Če je takrat ne bi zapisal, Zdravljica nikoli ne bi bila taka, kot jo poznamo,” so besede skladateljevega nečaka Marjana Premrla, ki so jo v Društvu Zdravljica skupaj z izjavama samega Premrla ter skladatelja Alojza Srebotnjaka uvrstili na spominsko tablo. Ta stoji ob hiši pri Štacunskih, kjer naj bi skladatelj, doma v bližnjem Podnanosu, zapisal in na harmonij tudi prvič zaigral melodijo Zdravljice.

“Zamisel, da bi Premrlu postavili poklon in enkrat za vselej zapisali izjave, ki nastanek skladbe, razglašene za državno himno, nedvoumno umeščajo na Lozice, je tlela že več let,” je pojasnil Marko Nabergoj iz Društva Zdravljica. Domačini so v zadnjem času prav v tem delu vasi načrtovali tudi ureditev pločnika, umik hidranta in gradnjo podpornega zidu. “Ob podpori Krajevne skupnosti Lozice in Občine Vipava smo vse ideje povezali in projektu dodali še ureditev počivališča s klopco iz akacijevega lesa, ki ima med Vipavci poseben pomen. Tu se lahko družijo domačini in odpočijejo obiskovalci in hkrati izvedo tudi drobec iz zanimive kulturne zgodovine našega kraja,” je še dodal Nabergoj.

Zanimivost besedila na tabli je tudi pozdrav obiskovalcem “Bog te sprejmi”, ki je, kot je izpostavil Nabergoj, prvi znani pozdrav v slovenskem jeziku, leta 1227 pa ga je izrekel vojvoda Bernard Spanheimski.

Spominsko tablo je oblikoval Blaž Rosa, pri izboru besedila je sodeloval zgodovinar Jurij Rosa iz Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, ki je bil tudi govorec na slovesnosti ob odkritju spominske table, za prevod v angleški jezik je poskrbel Marko Ipavec. Slovesnost je s kulturnim programom obogatil moški pevski zbor Matija Vertovec iz Podnanosa.