Idrijski žlikrofi so neustavljivi
Sobota je bila vremensko kisla, glavna cesta v Idrijo še zaprta, na prazniku idrijskih žlikrofov pa se je trlo ljudi. Ponudba žlikrofov je bila pestra, spremljajočih dogodkov tudi. Mladi organizatorji imajo jasen cilj. Leta 2021, ko bo Slovenija evropska gastronomska regija, naj bi praznik uvrstili med top pet kulinaričnih dogodkov.
IDRIJA > Izvor žlikrofov, ki so se sredi 19. stoletja v Idriji ustalili kot okrepčilo rudarjem in praznična jed, ostaja neznan. Praznik idrijskih žlikrofov, minulo soboto tretjič v organizaciji Mladinskega centra, ohranja njihovo doma in v Evropi zaščiteno tradicionalno posebnost in se sočasno sooča s sodobnimi trajnostnimi kulinaričnimi trendi. To je očitno recept za odlično obiskanost praznika. Idrijski žlikrofi so dovolj velik magnet, da so jih obiskovalci v soboto pospravili več sto kilogramov, prej pa so premagali vremenske in prometne ovire do domačega kraja te jedi.
Predjed in glavna jed. Zakaj pa ne sladica?
Izdelovalci s certifikatom za izdelovanje jedi tradicionalnega ugleda, so žlikrofe pripravili po natančno predpisanem postopku. Torej s testom, polnjenim z značilno začinjenim krogličnim krompirjevim nadevom, v predpisani velikosti in obliki. Novinci med ponudniki Vaški žlikrofi Tončič so iz polnila odstranili slanino. “Povpraševanje po vegetarijanskih žlikrofih je vse večje. Nimamo še certifikata, a smo v postopku pridobivanja,” je povedal Jože Tončič.
Ker mu pritrjuje večina gostincev, so vegetarijanski žlikrofi že del njihove vsakodnevne ponudbe. Žlikrofe razlikujejo omake. Z več deset različnimi so ponudniki v soboto navdušili. Tudi društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica z omako z vrtnico.
Priloge razlikujejo postrežbo žlikrofov kot predjedi ali glavne jedi. Čas še ni dozorel za sprejem žlikrofov kot sladice. V gostišču Barbara jih, med ostalimi, izdelujejo kot čokoladni praline po povsem tradicionalnem postopku, skupaj s kroglico kot sadnim polnilom. Etnologi so ocenili, da kot taki ne sodijo med tradicionalno ugledne idrijske posebnosti. Na Barbarini stojnici je bila kljub temu gneča.
Samevala ni nobena stojnica. Prav tako ne množica spremljajočih kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov. Zahtevnega izdelovanja žlikrofov so tokrat učile Cerkljanke. Župana obeh občin - idrijski Tomaž Vencelj in cerkljanski Gašper Uršič - sta v veselje množice pred njo pokazala svoje mojstrstvo. “Kolega Vencelj je bolj izkušen. Jaz sem žlikrofe samostojno danes izdeloval prvič,” je v smehu povedal Uršič.
“Praznik se je resnično dobro prijel. Naš namen je utrditi prepoznavnost idrijskega žlikrofa v domačem in evropskem prostoru. Vse skupaj smo obarvali ekološko, saj žlikrofe in pijačo strežemo na razgradljivem priboru in kozarcih,” je bil zadovoljen organizator Drejc Kokošar.
Tradicionalna omaka ostaja bakalca
Manjkal ni kotiček, v katerem so se predstavili izdelovalci sorodnikov žlikrofov v evropskem alpskem prostoru. Za kulinarični šov je poskrbel vsestranski primorski kulinarični mag Črt Butul. Prej je pomagal mojstru Boštjanu Novaku oceniti divjačinski golaž, ki ga je skuhalo sedem ekip lovskih družin. Gre za najstarejšo idrijsko prilogo žlikrofom. Ker je prvo ocenjenega že tretjič zapovrstjo skuhala cerkljanska ekipa LD Porezen (tokrat pred LD Most na Soči), je prehodni pokal ostal v njeni trajni lasti.
Čeprav je zaključek praznika skrojil dež, so bili organizatorji zadovoljni. “Obisk potrjuje, da moramo vztrajati pri predstavljanju tradicionalne, ročno izdelane jedi iz kakovostnih lokalnih sestavin na sodoben, inovativen in trajnostni način. Naš cilj je, da bi praznik idrijskih žlikrofov do leta 2021, ko bo Slovenija evropska gastronomska regija, uvrstili med pet vodilnih kulinaričnih dogodkov,” je pogumno povedal prvi med organizatorji, Tilen Božič.
