Idrija: Ker 2500 občanov ostaja brez zdravnika, Zdravstveni dom Idrija podaljšuje nadomestno ambulanto
Zdravstveni dom Idrija bo zaradi 3,6 namesto sedmih potrebnih ambulant družinske medicine, podaljšal delo nadomestne ambulante za vse obolele občane. Direktor Tomaž Glažar izboljšanje napoveduje prihodnje leto, ko bosta specializacijo zaključili dve zdravnici. Ker je brez zdravnika 2500 občanov, se vrstam ob opredeljevanju bržčas ne bo mogoče izogniti.
IDRIJA > “V zdravstvenem domu smo se zavezali, da bomo poskrbeli za vse obolele občane. Zato do nadaljnjega podaljšujemo delo nadomestne ambulante,” je direktor Zdravstvenega doma Idrija (ZDI) Tomaž Glažar začel tiskovno konferenco o razmerah v domu. Iz krize v družinski medicini (DM) in v nujni pomoči (NMP) naj bi izšli prihodnje leto. Že letos bodo v obnovljeni stari dom preselili medicino dela in športa in novo ambulanto za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Občane prosi za strpnost in se zahvaljuje sodelavcem
V nadomestno ambulanto bodo prek telefonskega naročanja tudi v prihodnje vstopali občani z izbranim zdravnikom in tudi 2500 ljudi brez izbranega zdravnika. “Tiste, ki imajo zdravnika, skušamo napotiti k njemu. Vse ostale k prvemu razpoložljivemu zdravniku. Ker imamo samo 3,6 družinskih timov, potrebovali pa bi jih sedem, obolele prosim za potrpežljivost in pozivam k čim večji preventivni skrbi za zdravje. Sodelavcem pa se zahvaljujem za prekomerno delo,” se je zahvalil Glažar.
Tomaž Glažar
direktor Zdravstvenega doma Idrija
“V bolnišnicah velja, da v domovih premalo delamo. Zato našim zdravnikom pogosto vračajo paciente po napotnice in recepte in jim povečujejo administrativno delo.”
Vsi družinski zdravniki delajo tudi v 24 ur razpoložljivi nujni pomoči, saj imajo v njej zaposlenega le 0,4 zdravnika. Podobno kot za ginekologijo, tudi za NMP najemajo zunanje sodelavce. “Ginekologinja je iz zasebnega zdravstva. Če bo obveljala nova zakonodaja, bomo ostali brez kakšnega zdravnika. Bojimo se, da v NMP ne bomo več uspeli zagotavljati 24-urne prisotnosti zdravnika,” opozarja Glažar.
“Pediatrija dela, tudi s pomočjo dveh upokojenih zdravnic, stabilno. Pravkar pričakujemo zaposlitev pediatrinje iz Srbije. Zaradi vse večjih potreb pa bi morali k obstoječima 0,2 timoma dodati vsaj še desetinko v razvojni ambulanti,” je dodal pediater in strokovni vodja doma Miloš Simov.
Žoganje med primarno in sekundarno ravnijo,
Specializantki družinske medicine sta trenutno na kroženju po bolnišnicah. “Prav bi bilo, da bi tudi k nam iz sekundarnih bolnišnic prišel na prakso kakšen zdravnik. V bolnišnicah velja, da v domovih premalo delamo. Zato našim zdravnikom pogosto vračajo paciente po napotnice in recepte in jim povečujejo administrativno delo. Vse to bi lahko napisali sami. Še hujše so ovire za tuje zdravnike. Pravkar se pogovarjamo z dodatnim zdravnikom, ki mora poleg jezikovnega in drugih izpitov opraviti tudi vozniškega. Zato se utegne zaposliti v Avstriji,” je povedal Glažar.
“Vozniški izpit moramo opraviti tisti, ki smo prišli iz Srbije. Jaz sem ga na srečo prvič, žena žal ne. Sicer so se v minulih letih nekoliko omilili pogoji in znižala zahtevnost jezikovnega izpita. Od pričakovane elastičnosti zaposlovanja pa je Slovenija še zelo daleč,” je prepričan Simov. Prišel je iz Srbije in brezhibno govori slovensko.
Obe trenutni specializantki naj bi prihodnje leto kot specialistki začeli opredeljevati občane. “Upamo tudi na tujega zdravnika. Ker imamo kar 2500 občanov brez zdravnika in se lahko vsak postavi v vrsto za novega, tudi iz drugih občin, bomo težko preprečili vrste. Namesto kritike direktorice zaradi vrst, kot se je to zgodilo v Slovenski Bistrici, bi prej pričakoval pohvalo, ker je pridobila novega zdravnika,” je povedal Glažar.
Kot je dodal, načrtujejo tudi obnovo novega doma s preselitvijo DM v prvo nadstropje in ureditev satelitskega urgentnega centra v pritličju. “Tu se bomo soočili tudi s kadrovskimi težavami. Dolgoročno se bodo kadrovske razmere izboljšale zaradi precejšnjega števila domačih študentov medicine,” je zaključil Glažar.
