Gorazd Humar postal zaslužni član Inženirske zbornice Slovenije

Kot so zapisali v obrazložitvi, je poklicno pot zaznamoval z vodenjem zahtevnih infrastrukturnih projektov – avtocest, železnic, hidroelektrarn, letališč, predorov in mostov. Več kot desetletje je kot direktor za dela v tujini vodil obsežne mednarodne projekte. Ob tem je eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev zgodovine gradbeništva. Njegov več kot štiri desetletja trajajoči publicistični opus obsega osem avtorskih monografij, ki sistematično obravnavajo razvoj mostov in predorov na Slovenskem. Posebej izstopa knjiga Kamniti velikan na Soči, prvo poglobljeno delo o Solkanskem mostu, mostu z največjim kamnitim lokom na svetu.

Gorazd Humar je postal zaslužni član Inženirske zbornice Slovenije.

Foto: Arhiv Inženirske zbornice Slovenije

Z drugimi, med njimi Zmajski most, Slovenski mostovi I in II, Predori – iskanje svetlobe in knjiga o Mihaelu Štruklju, gradbeniku svetovnega slovesa, je Humar postavil temelje zgodovinopisja slovenskega gradbeništva. Kot predsednik in kasneje aktiven član Evropskega sveta gradbenih inženirjev je bil pobudnik in urednik petih mednarodnih publikacij o evropski gradbeni dediščini, med drugim Civil Engineering Heritage in Europe, Footbridges – small is beautiful in trilogije Notes on the History of Civil Engineering. Je tudi avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov o mostovih v Sloveniji in znamenitih gradnjah v tujini – od mostu Rialto v Benetkah do Eifflovega stolpa v Parizu. V domačem prostoru je posebej zaslužen za prispevke o mostovih in železniških postajah na Bohinjski železnici in vseh pomembnejših mostovih na reki Soči. Letos je za Inženirsko zbornico Slovenije pripravil slovenski del mednarodne razstave Mostovi na reki Soči, ki bo 12. januarja 2026 postavljena na ogled tudi v avli Mestne občine Nova Gorica.