(FOTO, VIDEO) EPK: “Nova Gorica in Gorica praznujeta začetek nečesa velikega in lepega”

Z umetniškim spektaklom na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici se je dokončno začela Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica. Pred tem sta deklica iz Slovenije in deček iz Italije s pritiskom na rdeč gumb simbolično odprla EPK. Osrednja slovesnost se je odvila na Trgu Evrope, kjer so zbrane nagovorili predsednika Slovenije in Italije Nataša Pirc Musar in Sergio Mattarella ter drugi visoki gostje.

Odpri galerijo

NOVA GORICA, GORICA > Slavje pod sloganom Od postaje do postaje se je nadaljevalo z umetniškim spektaklom na Trgu Edvarda Kardelja, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi. Prizorišče so bila pročelja knjižnice, SNG Nova Gorica in nebotičnika.

Umetniški nastopi so bili stkani okoli skladbe Insieme (Skupaj) Tota Cutugna in reke Soče kot prizorišča krvavih bojev, ki naj se ne ponovijo več. Skladbo Insieme, s katero je Cutugno leta 1990 Italiji pripel zmago na tekmovanju za pesem Evrovizije, je bilo slišati v nastopu pihalnih godb Idrija in Cerkno, pevke Raiven ter drugih solistov z opernim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Brezmejna zabava z nastopi vrste glasbenikov se bo na trgih, v klubih, barih in drugih lokacijah v obeh Goricah nadaljevala pozno v noč.

Golob: Evropi pošiljamo sporočilo sodelovanja in povezovanja

Pred tem je zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Kot je dejal, Nova Gorica in Gorica danes praznujeta začetek nečesa velikega in lepega.

Pomembno je, je poudaril, da Evropi in svetu pošljemo sporočilo "nikoli več, nikoli več sovraštva, nikoli več izključevanja, hujskanja brata proti bratu ali naroda proti narodu. Sporočilo, ki temelji na skupnih evropskih sanjah. Zato je toliko bolj pomembno, da ravno od tu, s koščka sveta, kjer ga je zgodovina neusmiljeno tepla in kjer so bila bridka jekla tista, ki so še posebej neusmiljeno žela, kjer je hči planin krvava tekla, pošljemo sporočilo sodelovanja in povezovanja. Če je nam uspelo narediti te pomembne korake, ki so tukaj z nami, potem to zmorejo vsi. Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi."

Osrednja slovesnost na Trgu Evrope

Pozornost se je popoldne preselila na Trg Evrope, kjer so se zbrali številni gostje, poleg predsednikov Slovenije in Italije Nataše Pirc Musar in Sergia Mattarelle minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ministrica za kulturo Republike Slovenije Asta Vrečko, evropska komisarka za širitev Marta Kos ter evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport Glenn Micallef in drugi.

Pirc Musar: Gre za zgodovinski dan

“Današnji dan, 8. februar 2025, se bo v naša srca vtisnil kot zgodovinski dan. Dan stoletne vizije o miru, svobodi, dobrososedskih odnosih in medsebojnem spoštovanju. O prijateljstvu in ljubezni med nami,” je svoj govor začela Nataša Pirc Musar.

Spomnila je da je največji slovenski pesnik France Prešeren na pragu pomladi narodov napisal Zdravljico, ki od leta 2020 nosi znak evropske kulturne dediščine, slovenski narod pa si je njeno sedmo kitico izbral za himno naše države. “Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot dvajsetimi leti postali del evropske družine, skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je dejala predsednica.

“Nova Gorica in Gorica sta somestje, sta evropska prestolnica kulture leta 2025. Skupaj jo slovesno odpiramo na dan, ko v Sloveniji praznujemo svoj kulturni praznik, in v letu, ko obeležujemo 80 let od konca druge svetovne vojne, na katere pogorišču so preživeli drug drugemu podali roko, si odpustili in si na temeljih sprave med narodi obljubili: nikoli več vojne in teptanja človečnosti. Na teh temeljih še danes stoji Evropska unija, naša skupna domovina,” je poudarila.

“Nova Gorica, z roko v roki s sosednjo Gorico, prevzema odgovoren naziv evropske prestolnice kulture kot edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti, predvsem pa z odgovornostjo do naše skupne prihodnosti in do generacij naših otrok, ki si zaslužijo mir, svobodo in ustvarjalnost, vendar nikoli tako, da za te vrednote prikrajšamo ali zatiramo druge. Zato je ta evropska prestolnica kulture tako zelo edinstvena in zgodovinsko pomembna,” je prepričana Nataša Pirc Musar.

Mattarella: Biti prva čezmejna evropska prestolnica kulture je izraz poguma

“V svetu, ki ga zaznamujejo vse večje napetosti in konflikti ter opuščanje sodelovanja kot temelja mednarodnega življenja, sta Slovenija in Italija pokazali, da je mogoče izbrati pot sodelovanja,” je povedal italijanski predsednik Sergio Mattarella. Poudaril je pomen Evropske unije in s tem skupno pot Slovenije in Italije. “Ena kultura, ki jo zaznamujejo številne dragocene narodne posebnosti in več jezikov, pa vendar skupna: prav to bosta obe mesti letos skupaj obeležili. Nova Gorica in Gorica želita proslaviti kulturo meja,” je nadaljeval.

“Po zmagi nad grozotami nacionalističnega ekstremizma, ki je v Evropi povzročil toliko zla, spet stopajo v ospredje vrednote sožitja in sprejemanja. To so vrednote, ki se lahko zoperstavijo mračnjaštvu vojne in konflikta, ki se je ponovno pojavilo z rusko agresijo na Ukrajino. Biti prva čezmejna evropska prestolnica kulture je izraz poguma in želje, da bi postali nosilci svetlobe in zaupanja v prihodnost sveta, nad katerim se zgrinjajo sence, negotovost in strahovi. Pomeni pokazati pot dejanskega napredka,” je poudaril.

Arčon: Nikoli nisem pomislil, da nam ne bi uspelo

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je spomnil trenutka pred osmimi leti, ko so se s tedanjim goriškim županom Ettorejem Romolijem odločili, da gredo na to skupno pot.

“Nikoli nisem niti malo pomislil, da nam ne bi uspelo. Ker sva si bila z županom sicer res politika različnih narodnosti, različnih generacij, različnih političnih prepričanj, ampak sva bila v trenutku enotna, da lahko ta prostor napreduje samo skupaj. Da sta si ti dve mesti usojeni drugo drugemu,” je dejal.

In nadaljeval: “Največja zasluga, da smo danes tukaj, so ljudje, ki živimo v tem prostor in kljub težki zgodovini zmoremo v sebi toliko modrosti, poguma, sreče in ljubezni. In resnično je ta kandidatura več kot zaslužena.”

Fedriga: EPK je zjemna razvojna priložnost

Massimiliano Fedriga, predsednik Furlanije-Julijske krajine meni, da je EPK izjemna razvojna priložnost ne le za Gorico in Novo Gorico, temveč za celotno Furlanijo-Julijsko krajino in za širše območje ob meji. “Odločili smo se, da se bomo potrudili in naredili nekaj izjemnega. To ni katerakoli EPK, zato moramo prevzeti odgovornost zanjo in biti ponosni. Ta EPK je simbol sposobnosti dialoga in srečevanja v raznolikosti,” je povedal. “Videli smo, da smo bili sposobni pri teh razlikah najti dialog in skupno pot, EPK je ravno tisti del skupne poti, ki ne bo zgolj zgled za Italijo in Slovenijo, temveč zgled, ki bo leta in leta trajal za vso Evropo,” je zatrdil.

Vrečko: Projekt EPK nagovarja k solidarnosti in strpnosti

“Naša emancipacija je bila utemeljena prav na kulturi, brez tega danes ne bi govorili slovensko, ne bi živeli v svobodni in demokratični družbi ter samostojni državi,” je prepričana slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko.

“Projekt EPK s sloganom GO! Bordeless / Gremo! Brezmejno nas nagovarja k solidarnosti in strpnosti. Preko transformativne moči umetnosti govori o iskanju dialoga, kjer nas razlike bogatijo in povezujejo ter ne razdvajajo. Govori o spoštovanju, tudi kadar se ne strinjamo. Govori o družbi, kjer so vsi vključeni, čeprav niso najbolj vidni. Išče vizijo prihodnosti, kjer bo zagotovljena blaginja vseh za vse generacije. In najpomembnejše: govori o miru. To moč ima kultura. In to je demokracija,” je poudarila.

Giuli: Skupna kultura zaznamuje dva naroda

Alessandro Giuli, italijanski minister za kulturo, meni, da so razlike med državama “vir bogatenja, biti morajo instrument, ki v nas vzbuja radovednost, tako kot meje, ki obstajajo zato, da jih prečkamo, na blag način, s spoštovanjem do ostalih”.

Podobnosti, pravi, pa so v tem, da “Slovenija in Italija si delita tragiko, ki je zaznamovala stoletje, danes sta k sreči obe državi del svobodnega sveta in v njem delita usodo, pripravljenost in željo po miru. Če dodamo še kulturo - obstaja skupna kultura, ki zaznamuje naša dva naroda in vse tisto, zaradi česar smo različni, nas tako združuje. V imenu želje po tem, da bogatimo svoj svet in svet, ki ga bomo pustili zanamcem, otrokom Gorice in Nove Gorice”.

Nagrada EU v vrednosti 1,5 milijona

Evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport Glenn Micallef sta EPK podelila nagrado Meline Mercouri v vrednosti 1,5 milijona evrov, s katero, kot je dejal Micallef “EU pomaga pisati to novo poglavje vaše evropske zgodbe”. Spomnil je, da letos obeležujemo 40 let pobude EPK. “Letos dve občini prvič delita naziv, s čimer se za pobudo evropske prestolnice kulture odpira nova zgodba,” je dejal.

Kos je prav tako menila, da se danes v Novi Gorici in Gorici piše zgodovina. Spomnila je na današnji dialog s 40 mladimi iz vse Evrope, ki so jim želeli predstaviti, kaj pomeni, ko mesti, ki ju je nekoč zgodovina razdvajala, danes živita skupaj v EU. Hoteli so jim prikazati, kako pomembni so sprava, dobri, prijateljski sosedski odnosi in regionalno sodelovanje, ter kako ključno je, da se naučimo odpuščati in živeti v sočutju.

Mattarella predsednici republike podelil najvišje italijansko odlikovanje

Predsednica Nataša Pirc Musar in italijanski predsednik Sergio Mattarella sta se srečala že dopoldne v Vipolžah. Mattarella je Pirc Musar ob tej priložnosti podelil najvišje italijansko državno odlikovanje, vitez velikega križa z velikim trakom za zasluge Italijanske republike. Mattarella je želel s tem dejanjem poudariti prizadevanja predsednice Pirc Musar za krepitev prijateljstva med državama in spodbujanje vrednot EU.

Predsednica republike je v odzivu na izkazano dejanje spoštovanja in časti dejala, da s hvaležnostjo sprejema odlikovanje, s trdno odločenostjo in zavezo, da bo tudi v prihodnje delovala v smeri krepitve dobrososedskega sodelovanja, zagovarjanja človekovih pravic in vrednot medsebojnega spoštovanja med narodi.

Pirc Musar se je Mattarelli zahvalila tudi za sprejem povabila na slovesno odprtje EPK ter izpostavila pomen vrednot kulture dialoga in sodelovanja, ki jih predsednik Mattarella po njenem prepričanju dosledno zagovarja skozi svoje dolgoletno predsednikovanje.

Zahvalila se mu je tudi za častno pokroviteljstvo, ki ga je letos znova podelil obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij ob praznovanju dneva kulture, ki bo 16. februarja v Gorici. “To izkazuje njegovo skrb, spoštljiv odnos in pozornost, ki jo namenja slovenski narodni skupnosti v Italiji,” je zapisano v sporočilu urada po srečanju predsednikov.

V tem kontekstu je predsednica izrazila tudi zadovoljstvo glede nedavne odločitve italijanskega ministrstva za šolstvo, da slovenske šole izvzame iz vseitalijanske reforme, ki predvideva zmanjševanje ravnateljskih mest.

Predsednika sta na srečanju govorila tudi o nekaterih aktualnih mednarodnih temah ter pripravah na uradni obisk Mattarelle v Sloveniji, ki bo predvidoma letos jeseni.

Obiskovalci navdušeni nad dogajanjem

Ko se je dogajanje osredotočilo na Bevkov trg, smo za rokav pocukali nekaj obiskovalcev.

“Vzdušje na Bevkovem trgu je izjemno. Že dopoldne sem bila na prireditvi v Gorici, sedaj pa smo prišli sem. Kar bi si najbolj želela je, da bi sporočilo Evropske prestolnice kulture, torej brezmejnost in sožitje, čim bolj promovirali še naprej, ker v današnjih časih to resnično potrebujemo. Kot prebivalka Nove Gorice se v letošnjem letu že veselim prihajajočih dogodkov, da bo lepo in bodo v naše mesto prihajali ljudje iz cele Evrope,” je za Primorske novice povedala Mojca Frančeškin.

Z njo soglaša tudi Reni Jakomin. “Vzdušje je zelo živo, običajno ko sem bila v Novi Gorici, je bilo vse bolj mrtvo, sedaj pa je lepo videti, da je vse oživelo. Moja pričakovanja glede Evropske prestolnice kulture so zelo visoka, saj se mi zdi zelo pomemben naziv. Ker imam jezikoslovno izobrazbo, se mi kultura zdi pomembna predvsem z jezikoslovnega vidika, zato definitivno podpiram kulturni razvoj.”

Da tako živega dogajanja Nova Gorica že dolgo ni videla, je prepričan domačin Matija Saksida, “zato je toliko lepše videti, da so celotno dogajanje ljudje z obeh strani sprejeli z takšnim navdušenjem in udeležbo,” meni.

Na Bevkov trg so prišli tudi obiskovalci iz sosednje Gorice. “Sem zamejka, zato sem se udeležila dogajanja tako na Travniku kot na Trgu Evrope ter sedaj tu na Bevkovem trgu. Lepo je videti, da sta se Italija in Slovenija s tem dogodkom še toliko bolj povezali, ter da se prebivalci z obeh strani skupaj veselijo tega dogodka,” je povedala Andreja Winkler.

V sobivanje verjame Massimo Boesan, prav tako z druge strani meje. “Lepo je videti, kako ljudje z obeh strani meje skrbijo za svoji mesti in skupno zemljo, ter so kljub tragičnim dogodkom, tako med drugo svetovno vojno kot danes po svetu sposobni premostiti razlike in še naprej verjeti v sobivanje.”

Župana obeh Goric pozdravila povezovanje

Celodnevno slavje ob odprtju Evropske prestolnice kulture se je začelo s povorko, ki je z železniške postaje v Gorici krenila ob 10. uri. Dobro razpoložena množica ljudi, ki sta jih animirala moderatorja v slovenskem in italijanskem jeziku, se je na goriški železniški postaji začela zbirati že uro pred začetkom povorke.

Dopoldne so se pihalni orkestri po Korzu napotili proti središču mesta, na poti je glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije.

Na trgu Travnik sta ob 11.15 nastopajoče in zbrane pozdravila župana Nove Gorice in Gorice Samo Turel in Rodolfo Ziberna ter nagovorila meščane in goste.

“Kljub težki in tragični preteklosti na tem čezmejnem območju skupaj dokazujemo, da je sožitje in sodelovanje mogoče, še več, da se lahko razvijamo skupaj. V tem duhu in na osnovi evropskih vrednost smo skupaj zasnovali tudi projekt Evropske prestolnice kulture in uspelo nam je. Projekt prikazuje kulturo in umetnost naših krajev ter ponuja kulturne dogodke skozi vse leto. Želim si, da bi se jih udeležili v čim večjem številu, da bi tako še bolje spoznavali drug drugega ter našo bogato ustvarjalnost, ki jo premore prostor od Alp do Jadranskega morja,” je povedal Turel.

Dejal je, da zahvaljujoč EPK pričakujejo povečan turistični obisk naših krajev. “Ko pa bodo luči Evropske prestolnice kulture decembra ugasnile, se bo začela naša nova skupna pot, obogatena z dediščino tega projekta, z novimi investicijami, kulturnimi vsebinami in zasnovanimi projekti. Temu prostoru naj prinesejo nove priložnosti in nov razvoj. Želim si, da bi mlade generacije pri tem odigrale ključno vlogo, saj so njihovi pogledi večinoma uprti v prihodnost in ne v preteklost,” se nadeja Turel.

Nad dogajanjem nista navdušena samo župana, temveč tudi občani obeh Goric. “Vesela sem, da smo dočakali otvoritev. Prepričana sem, da bo to dobra popotnica za obe Gorici,” je za Primorske novice povedala Novogoričanka Tina.

Patrizia Vizentini iz Gorice pa dogodku pripisuje simbolni pomen. “Ta dogodek zame predstavlja simbol skupne preteklosti ljudi, ki so si sicer različni, a v svojem bistvu enaki,” je povedala.

“Zame je to zelo posebnega pomena. Sploh zato, ker na povorki sodeluje tudi moja hči, ki se morda sedaj še ne zaveda pomena tega dogodka, upam pa, da ga bo znala ceniti, ko bo starejša,” pa nam je zaupala Goričanka Giulia.

Za odvzem častnega meščanstva Mussoliniju
Odprtje Evropske prestolnice kulture v Gorici je skupina ljudi, ki se zavzema za odvzem častnega meščanstva fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju, izkoristila za to, da je italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli prek goriške prefekture predala podpise ljudi, ki na ta način izjavljajo, “da se hočejo odpovedati goriškemu meščanstvu”. Pod pobudo se je podpisalo 528 Goričanov 362 državljanov Evropske skupnosti.
“To ni več samo lokalno politični, postal je diplomatski incident,” je za Primorske novice povedal Anton Špacapan iz Evropske lige antifašistov, ki je predal podpise. “Četudi so ti podpisi bolj simbolične narave, se bomo še naprej borili. Čaka nas eno leto kulture - to je izvrstna priložnost za pogovor o tem. Kdaj pa, če ne zdaj?!” je še dodal.
Pobudo je 1. februarja v Gorici promovirala neformalna skupina kulturnikov, umetnikov in meščanov čezmejnega mesta Nova Gorica-Gorica. Med tistimi, ki so pobudo podprli in podpisali izjavo, so senatorji, poslanci, regionalni svetniki in župani regije.

Čezmejna parada je povezala umetnike, plesalce in glasbenike z obeh strani meje. Dveurno parado, ki sta jo pripravila Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, so spremljali ples, glasba in petje, ki so polnili ulice obeh Goric.

“Vse je zelo zanimivo, ko pa bo šlo vse to mimo, bomo verjetno vse pozabili in bo spet vse po starem. S prijateljico sva prišli peš iz Rožne Doline, da bi si ogledali sprevod po ulicah. Če bo preveč gneče pa si bo bova ostalo dogajanje ogledali po televiziji,” je povedala novogoričanka Veronika Kavčič.

Otvoritve pa niso obiskali samo domačini, temveč tudi obiskovalci iz cele države. “Želim si, da bi ta vtis, ki je danes tu prisoten, trajal čim dlje. Na prireditvi zelo uživam, vzdušje pa je prisrčno. Program je zelo raznolik, tako da se za vsak okus nekaj najde,” meni Mirjana Černe iz Maribora.

Od evropske prestolnice kulture pa veliko pričakuje Gregor Bajc iz Ljubljane. “Vesel sem, da je projekt zelo ambiciozen in obenem tudi obetaven.”

---