Domačini v Logu pod Mangartom dvomijo o načrtovani postavitvi varovalnih zidov
V Logu pod Mangartom država načrtuje dokončanje sanacije plazu Stože. Kot so pristojni na četrtkovi predstavitvi pojasnili domačinom, gre za že pred dvema desetletjema načrtovane ukrepe, ki med drugim predvidevajo vzpostavitev monitoringa na plazu ter izgradnjo varovalnih zidov. Glede slednjih so sicer domačini zadržani.
LOG POD MANGARTOM > Po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangartom, v katerem je leta 2000 umrlo sedem ljudi, je bil leta 2003 sprejet državni lokacijski načrt s številnimi ukrepi za stabilizacijo plazu in zavarovanje vasi. Večino so kmalu tudi izvedli, nekaj pa jih še čaka na izvedbo.
Območju Loga pod Mangartom namenili 2,2 milijona od skupaj 25 milijonov evrov
Ministrstvo za naravne vire in prostor je zdaj v okviru načrta za okrevanje in odpornost namenilo sredstva za sanacijo šestih velikih plazov v državi, v tem okviru pa bodo za izvedbo ukrepov na območju Loga pod Mangartom namenili 2,2 milijona od skupaj 25 milijonov evrov.
Kot je na predstavitvi pojasnil vodja inženirske ekipe Tomaž Černe, sta na plazu predvideni dve vrsti ukrepov. Prva je vzpostavitev monitoringa na samem plazu, na podlagi katerega bo mogoče plaz opazovati, drugi pa so gradbeno-inženirski ukrepi za povečanje varnosti vasi. V pred dvema desetletjema sprejetem državnem lokacijskem načrtu sta bili med predvidenimi ukrepi, ki še niso izvedeni, tudi dve brvi in varovalni zidovi, ki naj bi jih zgradili letos.
Domačini: zaključek sanacije prihaja prepozno
Domačini so na srečanju opozorili, da zaključek sanacije prihaja prepozno. Pomisleke pa imajo predvsem glede izgradnje varovalnih zidov, saj jih skrbi, da bi ti preveč spremenili podobo vasi. Zavedajo se, da je bilo v vasi že veliko narejenega, vedo tudi, da so varovalni zidovi potrebni, a si želijo takšno izvedbo, da vas ne bo izgubila identitete, so pojasnili.
Projekt je narejen na podlagi lokacijskega načrta izpred dveh desetletij, v tem obdobju pa se je marsikaj spremenilo, opozarjajo. Predlagajo tudi ponoven razmislek in preučitev možnosti sprememb lokacijskega načrta. A to bi po besedah pristojnih dokončno sanaciji znova zamaknilo za več let. Pri trenutno načrtovanem projektu je zaradi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost končni rok izvedbe junij 2026.
Projektant Žiga Jeriha iz podjetja Eho projekt je pojasnil, da bi zidovi zagotovili zaščito v primeru sprožitve drobilskega toka. Dolgi bi bili nekaj več kot 700 metrov, gre pa za kombinacijo zemeljskih nasipov in dveh tipov podpornih konstrukcij - grajenih zidov, visokih od pol do treh metrov.
Na četrtkovo srečanje je bil povabljen tudi strokovnjak hidrotehnike Rok Fazarinc, ki plaz Stože spremlja že od sprožitve. Po njegovih besedah si nihče ne sme zatiskati oči pred tem, da se tak dogodek lahko ponovi, zato je potrebno ukrepati in predvsem prepoznati nevarnost. Glede stanja plazu je dejal, da je relativno precej stabilen, ugotoviti bi bilo potrebno, kaj je še mogoče narediti na zgornjem delu plazu. Predvideni monitoring bo zato zelo dobrodošel pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov.
Ker je rok za izvedbo del kratek, so se pristojni z vaščani dogovorili, da bodo do naslednjega srečanja pripravili še 3D izris predvidenih zidov ter se s tistimi, ki bi jim načrtovani zidovi prečkali zemljišča, znova sestanejo in se poskusijo dogovoriti o možnih rešitvah in prilagoditvah projekta.