Divji ali gojeni, primerni za vsak dan in vse priložnosti

Zeleni, beli ali vijolični - gojeni ali divji, na krožnikih gostiln v destinaciji Miren Kras so trenutno glavni šparglji. V letošnji kampanji Zgodbe iz lonca ... brez konca sodelujejo štirje gostinci, vključeni v Krasno kuhinjo Miren Kras. Mesec špargljevih jedi bodo 25. maja sklenili s Praznikom špargljev v Orehovljah.

OREHOVLJE > V letošnji kampanji Zgodbe iz lonca ... brez konca sodelujejo Gostilna Bric (Miren), Gostilna Makorič (Orehovlje), Gostilna Štirna (Opatje selo) in Izletniška domačija Mirko (Nova vas), ki v Mesecu jedi iz špargljev to priljubljeno sezonsko vrtnino ponujajo v različnih kombinacijah. Poudarek je na tradiciji in družinskem izročilu s sodobnim pridihom, je povedala Darja Makorič Špiljak iz Gostilne Makorič na nedavnem strokovnem posvetu Tradicionalna slovenska gostilna in šparglji v sodobni kulinariki.

Tradicija, trajnost in sodelovanje

Pripravili so ga Javni zavod Miren Kras, Obrtna zbornica Slovenije in Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica. Udeležencem so predstavili blagovno znamko Gostilna Slovenije, Marcela Klofutar in Uroš Štefelin iz Linhartove hiše v Radovljici pa sta gostince iz širše Goriške spomnila na pomen spoštovanja tradicije, trajnosti in sodelovanja z lokalnim okoljem.

Gostinci, povezani z znamko Krasna kuhinja, to dokazujejo v aktualni kampanji Zgodbe iz lonca ... brez konca, kjer ponujajo menije s šparglji. V recepte za predjedi, glavne jedi in sladice vključujejo zelene, bele in vijolične šparglje, pa tudi divjo različico.

Šparglje kupujejo pri lokalnih pridelovalcih, a pridelava te sezonske vrtnine se je v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšala. Tudi na Goriškem, je v Orehovljah, kjer so največji nasadi špargljev, izpostavila Jerica Pučko Antolin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. “Leta 2021 se je v Sloveniji površina za pridelavo špargljev prepolovila, s 164 hektarov se je zmanjšala na 88, najbolj na Goriškem. Izzivov je veliko. Ob koreninskih boleznih in škodljivcih so tudi suša, veter, poplave, močna neurja in pozebe, ki se najbolj izrazijo prav pri pridelavi špargljev,” je pojasnila Pučko Antolin.

Pridelava špargljev ob izzivih ponuja tudi priložnosti, je prepričana. “Šparglji so prva kultura, ki jo lahko damo na tržišče, zato imajo visoko tržno ceno v primerjavi z ostalimi kulturami. Šparglji so najboljši sveži, mogoče pa jih je vložiti, predelati in shraniti za čas, ko pridelava teh dobrot ni dosegljiva.” je pojasnila.

V Vipavski dolini prevladujejo zeleni šparglji, ki potrebujejo manj zahtevno tehnologijo, ker so polni klorofila, pa imajo bolj izrazito aromatiko. “Beli šparglji so bolj blagega in nežnega okusa, vijolični pa malo izstopajo, so bolj sladki, so pa tudi bolj občutljivi za samo pridelavo,” je še dodala Pučko Antolin.

Vzgoja divjih špargljev je vse bolj razširjena

Priložnost se ponuja v pridelavi divjih špargljev, ki se vse bolj uveljavlja v hrvaški Istri, Dalmaciji in celo v Nemčiji. “Prednosti so v tehnologiji, investicija je manjša, pridelava je kontrolirana, saj imamo svojo površino, na katero se lahko zanesemo, da bomo takrat, ko bo trg zahteval, lahko nabrali pridelke,” je povedala kmetijska svetovalka Linda Kogoj iz novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Ta je sodeloval v projektu pridelave sadik divjih špargljev in poskusno posadil prvo njivo, rezultati pa bodo znani prihodnje leto. V Sloveniji resnega nasada z večjim številom sadik divjega šparglja še ni, kot ugotavlja Kogoj, pa so primerne zlasti površine v nasadih kot so oljčniki, nasadi mandljev, žižul, pistacij in drugi, saj divjim špargljem prija osenčenje.

---