Čipkarski festival je letos trojni praznik z rekordno udeležbo na tekmovanju v klekljanju
Idrijski čebelarji so ob 100. obletnici meščanskega čebelnjaka navdušili čipkarice za klekljanje čebelarsko medenih motivov. Na prazniku, 43. festivalu idrijske čipke, je na osrednjih razstavah letelo ne stotine klekljanih čebel. Godbenemu društvu rudarjev je ob njegovi 360. obletnici pripadla otvoritev, v katero je vtkal rudniško, svojo, klekljarsko in čebelarsko zgodovino.
IDRIJA > Dvig festivalske zastave, osrednjega praznika idrijske čipke, letos pa še čebelarjev in rudarskih godbenikov, je pripadel vrhunski čipkarici, 87-letni Albini Štucin. Prej so odprli 17 razstav. Na osrednjih so “letele” klekljane čebele. Na vrhunski razstavi eksperimentalne, mojstrske skupine klekljaric v Čipkarski šoli so čipke zaživele kot umetnine. Med več kot 30 dogodki je izstopal skupni koncert godbenikov šestih orkestrov, ki so počastili slavljenca - 360-letno domače godbeno društvo rudarjev.
Skupna vrednota: pridni kot čebele
Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je na skupščini čebelarjev izpostavil pridnost in še vrsto skupnih vrednot čebelarjev in klekljaric. Razložil je posebnost slovenskega čebelarjenja in čebelnjakov, ki jih drugod po svetu ne poznajo. Tako klekljanje kot čebelarjenje nosita Unescovo znamko žive mojstrovine.
V nedeljo so na državnem tekmovanju v klekljanju pozdravili rekordno število tekmovalcev. Kar 191 tekmovalcev v otroških kategorijah je dalo vedeti, da po Sloveniji kleklja vse več mladih.
Vrednote delijo tudi godbeniki. Idrijski slavljenci so v otvoritveno slovesnost z glasbo prepletli idrijsko zgodovino. Že prej so s knapi in čipkaricami festivalsko zastavo dvignili obetavni mladi čipkarici Tadeja Bizjak in Nia Primožič ter Albina Štucin, ki kleklje mojstrsko prepleta od šestega leta, polnih 81 let.
Festival in osrednja razstava sta si nadela ime Medeni preplet. Za medeni vrt s čebelami, drevesi in cvetjem so čipke sklekljale vse skupine društva klekljaric. Čipkarice iz vsega sveta so dodale čipke čebel za let nad vzorci medu in čipkarskimi motivi na znamkah domačih filatelistov. Gostje slovenskega kulturnega društva Split so razstavile klekljano satovje.
Vrhunec so umetnine, delo največjih domačih mojstric po navdihu dunajskega muzeja Hundertwasser. Na ostalih 14 razstavah je bilo videti še veliko čipk. Celo v kopalkah, kakopak sklekljanih z vodi prilagojenim sukancem.
Glasbeno medena sobota
V soboto zarana so orkestri iz Mežice, Hrastnika, Vevč, Ricmanj, Lepoglave in domači slavljenci z godbeniki iz Aumetza zaigrali v različnih krajih po občini. Skupni koncertni podvig jim je uspel na osrednjem prizorišču festivala pri 33 stopinjah Celzija.
Prej in potem se je bilo mogoče poučiti o senzoričnih lastnostih medu in čebelarjenju nasploh ali pa se podati na orientacijski lov za medenim zakladom do jubilanta - sto-letnega meščanskega čebelnjaka.
V nedeljo so na državnem tekmovanju v klekljanju pozdravili rekordno število tekmovalcev. Kar 191 tekmovalcev v otroških kategorijah je dalo vedeti, da po Sloveniji kleklja vse več mladih. Da ima torej ta natančna, a lepa ročna spretnost obetavno prihodnost.
