Čezmejna razstava Pripovedujemo o azbestu: z azbestom povezane tragedije ne smejo v pozabo

Tragedije zaradi azbesta so se dogajale in se še dogajajo tako na italijanski kot na slovenski strani, o njih je treba vseskozi ozaveščati, predvsem mlade. To je rdeča nit čezmejne potujoče razstave Pripovedujemo o azbestu, ki so jo v četrtek zvečer odprli v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Želja društva Eko Anhovo in doline Soče je, da bi razstava začela pot tudi po naših šolah.

KANAL > Kulturni konzorcij za Tržiško in Ekomuzej Territori s projektom Pripovedujemo o azbestu ozaveščata javnost, predvsem mlade, o azbestu in z njim povezanih boleznih. “Glavni cilj je nagovoriti mlade. Po šolah predstavljamo dejstva o azbestu in njegovih posledicah, z mladimi se pogovarjamo in delamo na delavnicah,” je pojasnila Genni Fabrizio iz društva Benkadi. Od letos po zaslugi sodelovanja z društvom Eko Anhovo in dolina Soče jim predstavljajo tudi primer Anhovega, kjer je z azbestom zastrupljal Salonit.

O problemu azbesta je treba govoriti

V Eko Anhovo si prizadevajo, da bi razstava našla pot tudi do učencev po slovenskih šolah. “O tem se pogovarjamo. A bomo potrebovali pomoč in podporo, pa tudi zanimanje šol in knjižnic. Razstava je enkratna, ne le za otroke, tudi za odrasle,” pritrjuje Jasmina Jerant iz društva, avtorica zelo odmevne knjige Primer: Anhovo, ki je poleg neumornega dela aktivistov pripomogla, da se o problemu azbesta spet več govori.

Jasmina Jerant

društvo Eko Anhovo

“V Italiji je prišlo do sodnih procesov, vodstva, ki so skrivala resnico in zavajala zaposlene, so bila zaprta, plačala so velike odškodnine, prepovedali so jim opravljanje funkcij, medtem ko se pri nas ni zgodilo nič.“

V Italiji so uporabo azbesta prepovedali leta 1992, pri nas 1996, a ljudje še vedno umirajo zaradi z njim povezanih bolezni. V Italiji denimo 6000 na leto. “Težave so še vedno ogromne, najbolj pogosti so plevralni plaki, ki predstavljajo polovico obolelih. Bolezen lahko izbruhne tudi po 40, 50 letih. Ko je že zgledalo, da se zadeve umirjajo, sem prav v tem tednu odkril mezoteliom pri kar petih ljudeh,” je potrdil Paolo Barbino, zdravnik v tržiški bolnišnici.

V Italiji sodni procesi in višje odškodnine

Ljudje še vedno umirajo tudi v Sloveniji. A razlika v dojemanju težave ogromna, poudarja Jerantova: “V Italiji je prišlo do sodnih procesov, vodstva, ki so skrivala resnico in zavajala zaposlene, so bila zaprta, plačala so velike odškodnine, prepovedali so jim opravljanje funkcij, medtem ko se pri nas ni zgodilo nič.“ Opozori tudi na primer odškodnin: “V Italiji so precej višje kot pri nas. Za primerjavo: v ZDA je najnižja odškodnina za najbolj milo obliko azbestnega obolenja tri milijone dolarjev, pri nas pa najvišja za mezoteliom, ki je poguben, 50.000 evrov.” Ob tem, da le 40 odstotkov plača tovarna, 60 pa država, torej davkoplačevalci.

Kot poudarja, je pomembno tako ozaveščanje javnosti kot boj proti sosežigu odpadkov v cementarni: “Zaradi izpustov, ki vsebujejo nevarne strupe, se še slabša stanje v okolju, predvsem je to nevarno za ranljivo prebivalstvo, ki že ima azbestne plake na pljučih,” pravi Jerant.

---