Cenejše, čistejše ogrevanje
Po daljših pripravah sta občini Bovec in Kobarid zdaj pred začetkom gradnje daljinskega ogrevanja na biomaso. Z javnima podjetjema DOLB Bovec in Dejman sta pridobili nepovratni denar iz kohezijskega sklada. Gradnjo začenjajo ta mesec, v Bovcu jo bodo zaključili oktobra, v Kobaridu pa septembra.
BOVEC > Danes v Bovcu ob prisotnosti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča podpisujejo pogodbo za dodelitev nepovratnega denarja iz evropskega kohezijskega sklada za izvedbo DOLB Bovec in DOLB Kobarid. V obeh primerih bo nepovratna pomoč znašala 55 odstotkov upravičenih stroškov. Gradilo bo podjetje Esotech. Občina Bovec je za namen gradnje in pozneje upravljanja ustanovila javno podjetje DOLB Bovec, Občina Kobarid pa javno podjetje Dejman. Omrežje v Kobaridu bo skromnejše od tistega, ki ga načrtujejo v Bovcu. Bovčani ga nameravajo nadgrajevati in s tem še dodatno zniževati ceno energije.
V Bovcu dvanajst, v Kobaridu trije objekti
Naložba v Bovcu bo stala 1,364.000 evrov, od tega je upravičenih stroškov za kandidiranje malenkost čez milijon. Prejeli bodo 581.090 evrov nepovratnega denarja, lastni prispevek znaša 536.908 evrov. Kotlovnico bodo zgradili v industrijski coni, vkopali bodo 1614 metrov toplovoda, na katerega se bo v prvi fazi priključilo dvanajst odjemalcev. Med njimi je največji podjetje Mahle, pridružili se bodo podjetje Kovi, vrtec, osnovna šola s telovadnico, Kulturni dom, stavba občinske uprave in nekaj zasebnikov. V naslednji fazi bodo poskušali pridobiti hotele.
V mini kobariški sistem se vključujejo osnovna šola s telovadnico, vrtec z glasbeno šolo in Dom Andreja Manfrede s knjižnico. Te objekte zdaj ogrevajo s plinom, kotlovnice s šestimi kotli so neracionalne in dotrajane. Naložba v kobariški DOLB znaša 326.125 evrov, upravičenih stroškov je 253.551 evra. Iz kohezijskega sklada bodo pridobili 139.453 evrov, sami bodo dodali 127.863 evrov.
Večji sistem se ni izšel
“Prvotno smo načrtovali večji center v industrijski coni z vključevanjem tovarne TIK in Mlekarne Planika, a se ni izšlo. Zdajšnji načrt je skromnejši, zato pa povsem obvladljiv in predvidljiv,” pojasnjuje kobariški župan Robert Kavčič.
Kotlovnico bodo vkopali v breg za telovadnico, toplovod bo dolg 291 metrov. S prehodom na biomaso oziroma lesne sekance naj bi bilo ogrevanje trikrat cenejše. Vmes ne bo posrednikov, saj bo občina s svojim javnim podjetjem sama proizvajala in prodajala energijo. Emisije bodo zanemarljive oziroma jih ne bo. V primeru ogrevanja z lesom gre namreč za običajno gorenje. Če je sistem ustrezno vzdrževan, iz dimnikov uhaja samo para.
