Če hočejo vodo brez klora, morajo vložiti tri milijone evrov
Z željo po učinkovitem uvajanju UV svetilk in čim manjši vsebnosti klora v pitni vodi so na Kobariškem prešteli naložbe, ki bi jih pred tem morali izpeljati na vodovodnih omrežjih. Po grobih ocenah bi posodobitve stale okoli tri milijone evrov. UV svetilke bodo najprej namestili na vodohranu na prenovljenem vodovodnem omrežju v Sužidu.
KOBARID > Zaradi obsežnih naložb v pripravo vodovodnega omrežja za nameščanje UV svetilk bo delo teklo postopoma. Ker v naseljih z zastarelim oziroma nepopolnim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem oba sistema običajno vkopavajo hkrati, bo zgodba trajala še veliko dlje, kot če bi urejali le vodovod, za katerega bi potrebovali tri milijone evrov. Za kanalizacijo in prečiščevanje fekalnih voda bo namreč po zelo grobih ocenah treba nameniti deset milijonov evrov.
Poleg Livka bo UV svetilke dobil Sužid
Izračune je na prošnjo Občine Kobarid pripravila Komunala Tolmin. “Za posodobitev vodovodov in vodohranov bi potrebovali okoli 1,6 milijona evrov, stroški za obdelavo vode z nameščanjem filtrov in ureditev UV čiščenja bi znašali 890.000 evrov, za širitev objektov, v katerih bi bili filtri in UV svetilke, bi potrebovali 380.000 evrov in za električne priklope še 367.000 evrov, kar znaša skupno okoli tri milijone evrov,” pojasnjuje direktor Berti Rutar.
Pri naložbah v komunalno omrežje bo med najzahtevnejšimi gradnja omrežja na Livku v okvirni vrednosti prek 900.000 evrov z navezavo na kobariško čistilno napravo.
Kot pravi župan Marko Matajurc, ki je v predvolilnem obdobju obljubljal vodo brez ali s čim manj klora, bodo UV svetilke najprej namestili na obnovljen vodovodni sistem Sužid. V teh dneh so vkopavali novo cev med vodohranom in naseljem. Z namestitvijo vse opreme bodo naložbo v vrednosti okoli 90.000 evrov končali predvidoma maja prihodnje leto. Od tega naj bi za filtracijo vode in za namestitev UV svetilk šlo okoli 14.000 evrov, ostalo za vkop cevi.
Domačini pitno vodo zajemajo pri koritu
Domačini težko čakajo na vodo s čim manj klora. “Na srečo imamo blizu izvir s koritom, ki so ga italijanski vojaki zgradili med prvo svetovno vojno. Tam točimo vodo za živino, ker je iz omrežja s primesjo klora noče piti. In seveda pri koritu natočimo vodo tudi za nas. Prihajajo tudi številni prišleki iz Italije, ki si med polnjenjem steklenic z izvirsko vodo hkrati ogledajo še zgodovinsko pot od Kobarida do Nadiže, po kateri je bila v času prve svetovne vojne in še nekaj let po njej speljala ozkotirna železnica,” nam je v Sužidu pripovedoval domačin Marijan Volarič.
Sicer na Kobariškem z UV svetilko, ob dodatku klora, prečiščujejo zgolj vodo na Livškem, ker se tam pojavlja dodatna bakterija, ki je s klorom ne morejo uničiti.
Sledilo bo Trnovo ob Soči
Glede na zahtevne naložbe v omrežja bodo občinski svetniki oblikovali vrstni red. So pa že potrdili, da bo pri urejanju vodovoda in kanalizacije sledilo Trnovo ob Soči, kjer domačini odločno zahtevajo vodo z manj klora. “Minula leta je občina Kobarid v omrežja veliko vlagala, kljub temu nekoliko zaostaja za tolminsko. Še najbolj urejena so omrežja na Bovškem, kjer so jih gradili s pomočjo popotresnega denarja. Vzorci vode so v glavnem ustrezni. Občasna oporečnost se pojavlja le ob deževju, ker so izviri površinski, in v sušnih poletjih,” pojasnjuje Rutar.
Na vodovodnem sistemu Kobarid bo treba obnoviti del vodovoda v Stresovi ulica ter napajalni cevovod med Drežniškimi Ravnami in starim vodohranom za Kobarid. “Smiselna je navezava vodovodnega sistema Idrsko ter Svino na kobariški vodovod in kanalizacije na kobariško čistilno napravo. Magozd potrebuje vodohran in novo omrežje. Na vodovodu Sedlo-Staro selo je treba obnoviti omrežje v naseljih Zgornja Borjana in Potoki, delno tudi napajalni cevovod med vodohranoma Sedlo in Kred. Tudi Stanovišče čakajo na obnovo vodovoda in na vodohran,” našteva Rutar. Obnova je potrebna še v Breginju, Logjeh, Drežnici, na Vrsnem, v Svinu in Koseču. Ponekod potrebujejo tudi večje vodohrane.
Več za mobitele kot za komunalo
Zaradi naložb bodo morali občani plačevati več. Svetniki so se spraševali, ali bi bilo možno stroške za komunalo znižati. Soglašali so z Rutarjem, da bi bila ena od možnosti povezovanje zdajšnjih 16 vodovodnih omrežij v občini. Je pa Rutar omenil, da so bile cene za komunalne storitve vedno nekakšen socialni korektiv, s katerimi država ni hotela občane preveč obremenjevati. “Dovolj pove podatek, da slovenska družina v povprečju nameni za mobilno telefonijo 3,6 odstotka družinskega proračuna, za komunalo pa zgolj 1,4 odstotka. Vsekakor bo treba plačati več, če želimo imeti urejena omrežja,” pravi.
