Čas je za kolesarsko hrbtenico od Trente do morja

Občine severne Primorske bodo podpisale pismo o nameri za urejanje kolesarskih poti in se s tem projektom v prihodnjih nekaj letih potegovale za denar EU. Primerno urejenih in označenih povezovalnih poti po dolinah ni, obstaja pa veliko takih, ki bi jih z nizkimi stroški lahko predrugačili v varne poti za kolesarje.

SEVERNA PRIMORSKA >”Če bi s tem projektom uspeli, bi v turističnem pogledu res veliko pridobili.” Tako direktor LTO Sotočje Janko Humar ocenjuje nedavni sklep severnoprimorskih županov, da bodo podpisali pismo o nameri za urejanje mreže kolesarskih poti po regiji. K podpisu bodo povabili ministra za promet, potem pa iskali nosilca projekta, ki bo za uvod moral v dveh mesecih pripraviti idejno zasnovo poti. Pripravi projektne dokumentacije, s katero bi se potegovali za denar EU v obdobju 2014-2020, naj bi dodelili 150.000 evrov. Denar bi vzeli iz neporabljene kvote EU za regionalni razvoj.

Za gorske kolesarje poskrbljeno

Ne le v Posočju, tudi drugje na severnem Primorskem so kolesarji pomemben segment turizma.

“Zato je nevzdržno, da nimamo urejenih poti zanje. Ve se, kakšne morajo biti: ustrezno široke, utrjene, asfaltirane, zavarovane in označene. Imajo jih, denimo, v Bohinju, v Kranjski Gori,” pravi Humar.

V Posočju sicer prevladujejo gorski kolesarji in zanje so poskrbeli.

“Na voljo jim je kar nekaj vodniških publikacij v več jezikih, s pomočjo katerih krožijo po gorskih cestah in poteh. Ti kolesarji ne potrebujejo asfalta,”je povedal Humar.

Opozarja pa na pomanjkanje urejenih povezav za kolesarjenje po dolinah, od Bovca do Nove Gorice, od Tolmina do Idrije ... Ker so doline prepredene s starimi lokalnimi potmi in kolovozi, ki bi jih lahko preuredili v prave kolesarske poti, je projekt kolesarske “hrbtenice” izvedljiv. Ponekod manjkajo le ustrezne oznake.

Krpajo luknje

Nekatere občine se same lotevajo izzivov. Za zdaj edina prava kolesarska pot povezuje Novo Gorico in Šempeter. Prihodnje leto jo bodo urejali med Robičem in Kobaridom, in sicer pod obronki Matajurja, Občina Renče-Vogrsko podpisuje pogodbo o urejanju čezmejne povezave in še bi lahko naštevali. Ker poti niso povezane med seboj, bi jih bilo treba ponekod zgraditi na novo. To bi predstavljajo največji strošek. Tudi zemljišča bi bilo treba odkupiti.

Tolminski župan Uroš Brežan v vsem tem vidi enega večjih skupnih projektov severne Primorske: “Na naslednjem svetu regije bomo predstavili popis obstoječih poti, ki ga posamezne občine za svoja območja že imajo.” Direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan pa gleda širše. Po njegovem bo treba zasnovati kolesarsko “hrbtenico” od Trente do morja: “Na severnem Primorskem manjka vsaj deset odsekov,” ocenjuje.

Špacapan pojasnjuje, da bi s takim, krovnim projektom kolesarskih povezav tudi poenotiti označevanje te vrste omrežja po vsej regiji. Po drugi strani nameravajo glavne poti v Vipavski dolini in na Goriškem Krasu urejati preko drugih, posamičnih projektov. Urejenost pa po njegovih besedah ne pomeni, da bi vse povezave bile videti tako kot ona med Šempetrom in Novo Gorico. Ponekod bi jih morali urediti tudi na tak način, drugod pa bi vodile po utrjenih makadamih.

Kod “hrbtenica” po dolinah

> Pot ob železnici od Solkana do Plavi je v grobem narejena in dokončala jo bo država. Od Plavi naprej pa bi lahko vodila po desnem bregu Soče do Kanala, nato pa po levem bregu mimo Avč in Drobočnika do Mosta na Soči. Galerija Pod ključem je odprla možnost povezave do Tolmina in naprej do Kobarida. Mimo Trnovega do Čezsoče vodijo poti, ki bi jih lahko preuredili v kolesarske.

> OdMosta na Soči poteka urejena Kosmačeva pot po levem bregu Idrijce vse do Trebuše. Od Stopnika proti Idriji bi izkoristili kolovoze. Problem je “luknja” od Trebuše do Stopnika.

>Od Solkana proti jugu bi glavna pot vodila ob železniški progi in nato ob vrtojbenski obvoznici do Mirna oziroma Orehovelj. Po prečkanju Vipave bi se nadaljevala po kraških kolovozih.

>Pri Mirnu bi se proti vzhodu odcepila vipavska kolesarska transverzala, ki bi kolikor toliko ob strugi Vipavi vodila do Vipave in najbrž še naprej.

NEVA BLAZETIČ, AMBROŽ SARDOČ

---