Čarobna vas, žal tudi kraj izgubljenih priložnosti
Po kulturnem slavju prve omembe Godoviča oziroma njegove cerkve sv. Urbana leta 1526 v podružnični osnovni šoli so krajani dobili “knjigo” s podrobno osvetlitvijo vasi. Učenci z učiteljico Hermino Tominec so k pričevanjem povabili strokovnjake in krajane, levji delež k zgodovinski osvelitvi naravno in dediščinsko bogatega Godoviča pa so dodali sami.
Godovič, zlasti šolarji, ponosno praznujejo 500. obletnico prve omembe cerkve sv. Urbana v vasi, ki je sočasno na resnem razvojnem razpotju.
Foto: Saša DragošDinozavrove stopinje so učenci podružnične šole Godovič imenovali glasilo, a gre za bogat zbornik na stotih straneh. Razkriva zgodovino vasi od leta 1526, ko je bila v pisnih virih prvič omenjena cerkev sv. Urbana. Tudi to so v virih odkrili šolarji z mentorji sami, saj so že vrsto let najbolj zavzeti preučevalci svojega kraja. Vas bo jubilej obeleževala skozi vse leto. Izmed sedmih predlogov je že izbrala logotip jubileja.
Dinozavrove stopinje, stare 220 milijonov
Če je prva omemba vaške cerkve pred 500 leti nedvoumna, je izvor imena kraja skrit med številnimi legendami. Najverjetnejša se zdi tista o prisotnosti gadov, ob katerih so vzklikali “gada vič” - gada vidiš. Legend o Godoviču je v zborniku Dinozavrove stopinje še precej. Še več je zgodovinskih dejstev, spominjanj starejših in najmlajših vaščanov, pričevanj najbolj slavnih ustvarjalcev, športnikov ... Skrbno je popisana naravna in sploh vsa vaška dediščina.
220 milijonov let stare dinozavrove stopinje, naravna vrednota državnega pomena, na vaškem vršacu Jelenšku, so največja znamenitost vasi. Čeprav je dokazan tudi živelj v drugi polovici prvega tisočletja na tem hribu, raziskovalce čaka še veliko dela. Šolarjem gre za doslej opravljeno in zbornik globok poklon. Z voščili so se Godoviču - čarobnemu kraju, kot je napisala Maša Jokovič, poklonili tudi sami.
Vse, kar zbornik opisuje in vas promovira, vsebuje jubilejni logotip Godoviča. Med sedmimi predlogi je izbranega ustvaril David Gantar.
Nad jubilejnem Godovičem ležijo dinozavrove stopinje, naravna vrednota državnega pomena, ki štejejo kar 220 milijonov let.
Foto: Saša DragošKakšen bo Godovič čez 500 let?
Pri odgovorih na vprašanje, kakšen bo Godovič čez 500 let, so se šolarji razhajali. “V njem bo 40.000 prijaznih ljudi. Šola bo največja daleč naokoli. V njej bodo učili roboti ...” sta bila optimista četrtošolca Aleks Pišljar in Lukas Bolčina. Tretješolka Kaja Bolčina je, nasprotno, napisala, da bodo v vasi “stare hiše, šole ne bo. Kraj se bo vrnil v preteklost ...”
“Častitljiva obletnica nas vabi k razmisleku o preteklosti, a tudi o tem, kako se naš kraj razvija in raste danes,” je imel v uvodu prav predsednik KS Miha Rupnik. Godovič se pravzaprav ne razvija. Kmetijstvo, kot so raziskali šolarji, usiha. Podobno industrija in nekdaj obetaven razvojni inštitut sredi obsežne, neizkoriščene industrijske cone. Ima pa vse, kar bi občina Idrija potrebovala, da bi se odlepila od nazadovanja. Je ugodno prometno dostopen in ima veliko prostora, ki ga občinsko središče Idrija najbolj pogreša. Ima del komunalne opreme, a ne vode. Prav ta, ob zapletih s prodajo zemljišč, ovira resnejše korake naprej.
Občina ima načrt, da bi vodo “pripeljala” iz Idrijske Bele, a ni uspela s kohezijskim sofinanciranjem. Ima gradbeno dovoljenje za nujno izgradnjo telovadnice k podružnični šoli, a je bila z njim tudi že zavrnjena.
Ali se bo Godovič vrnil v preteklost ali napotil proti robotom, je torej odvisno od sozvočja krajanov, njihove, občinske, državne in celo neobetavne evropske politike. Godovič pravkar šteje 714 prebivalcev, pred petimi leti jih je bilo denimo 20 več. Ker so s povprečnimi 42 leti starosti bolj mladostni od preostale občine in celo povprečne Slovenije, prihodnost še ni povsem izgubljena.