Brez vojn ni miru
Boštjan Videmšek je kot vojni novinar, sam pravi, da je vojni poročevalec, minuli torek nastopil na ciklu srečanj Podpisani. Polna dvoranica galerije v Kinogledališču Tolmin je bila že moteče prenatrpana, saj se je našel tudi kdo, ki je celo debato preposlušal stoje. Drevišnji gostje, Mojca Pišek, Aljaž Vrabec in Anja Zalta, bodo ob 19. uri spregovorili na temo Globalni sever in jug.
TOLMIN > Niz Podpisani prinaša srečanja s prodornimi premišljevalci, novinarji, publicisti in filozofi, moderator in spraševalec pa je Zdravko Duša, ta je s svojim društvom Myra Locatelli tudi zasnoval dogodke, s svojimi vprašanji pa gosta vedno sprovocira, da v sproščenem, zelo osebnem pogovoru, razgrne svoje poglede na zastavljeno temo. Tokat je Boštjan Videmšek svoj diskurz črpal iz gradiva, ki je izšlo tudi v knjižni obliki. Njegov način pripovedovanja je zelo neposreden. Niti malo ne olepšuje stvari, jih ne skuša posploševati ali generalizirati, pač pa skoraj suhoparno navaja zgolj dejstva, ki so pogosto ena sama travma, grozota in pokazatelj človekove diabolične nravi.
Kot novinar se je v živo soočal z mnogimi vojnimi žarišči na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Afriki in nazadnje v Ukrajini. Nemalokrat je bil korak od smrti, po vseh travmatičnih izkušnjah pa je nekako sklenil, da tega ne more več početi, niti ne toliko zaradi strahu pred smrtjo, temveč zaradi preprostega dejstva, da ni več v stanju poročati objektivno. Zgodbe so postajale vedno bolj osebne in zaradi tega subjektivne, kar pa je v nasprotju s kodeksom vojnega poročevalca, ki naj bi samo nizal podatke in gola dejstva. Odločitev je očitna prišla v pravem trenutku, saj je, za razliko od mnogih kolegov, s katerimi je v vojnih žariščih sodeloval, preživel.
Njegova pripoved je bila strašljiva. Podpisanega je s pesimizmom zamoril do nespečnosti. Nemalokrat je bil točno tam, kjer so umirali najbolj nedolžni, otroci, na primer, pa čisto navadni ljudje, ki z viharjem interesov “višjih” sil nimajo nič, razen trpljenja, pogube, lakote, smrti in brezupa. Svet kot žrtev je ena sama kolateralna škoda pohlepa, volje do moči in totalne vladavine. Pa naj gre za interese najmogočnejših velesil ali pa lokalnih plemenskih bojev za vodni izvir. Ja, tudi podnebne spremembe so vojna, pravi, ta fronta nas v resnici še čaka, in krutosti bo tam brez omejitev. Večer je bil sicer v znamenju predstavitve njegove zadnje knjige Mir in vojna (UMKO, 2024), kjer ponuja “poglobljen vpogled v izvore ključnih konfliktov našega časa”.
Današnjemu večeru bodo sledili še štirje, sklenili jih bodo 2. decembra s tolminsko premiero dokumentarca Jana CvitkovičaGram srca.